Franja

fard [far] masculin šminka, lepotilo, ličilo; figuré lažen sijaj, slepilo, prevara

sans fard (figuré) naravnost, odkrito
enlever le fard odvzeti (zbrisati) šminko
se mettre du fard (na)šminkati se
parler sans fard à quelqu'un (figuré) naliti komu čistega vina

Funktion, die, funkcija (tudi Mathematik); Medizin delovanje; außer Funktion sein ne delovati; in Funktion treten začeti delovati; eine Funktion ausüben opravljati/izvrševati funkcijo; eine Funktion bekleiden biti nosilec funkcije; jemanden seiner Funktionen entheben odvzeti (komu) funkcije; die Funktionen niederlegen odložiti funkcije

gaz [gɑz] masculin plin médecine vetrovi, napenjanje; plinarna

gaz de bois, de chauffage, carburant lesni, kurilni, pogonski plin
gaz pluriel brûlés, de combustion, d'échappement zgoreli izpušni plini
gaz pluriel de combat (militaire) bojni plini
gaz détonant, de houille, d'huile, d'éclairage, toxique pokalni, premogovni, oljni, svetilni, strupeni plin
gaz de gazogène, de générateur, à l'air generatorski plin
gaz hilarant, lacrymogène smejavi, solzilni plin
gaz des marais močvirni plin
gaz moutarde gorčični plin
gaz naturel naravni, zemeljski plin
alerte féminin aux gaz alarm ob napadu s plini
attaque féminin par les gaz napad s plini
chauffage masculin au gaz gretje, kurjenje s plinom
compteur masculin à gaz plinski števec, plinomer
conduite féminin de gaz plinska cev, napeljava
cuisinière féminin; fourneau masculin, réchaud masculin à gaz plinski štedilnik, kuhalnik
intoxication féminin par le gaz zastrupitev s plinom
masque masculin à gaz protiplinska maska
poèle masculin à gaz plinska peč
protection féminin contre les gaz zaščita proti plinom
robinet masculin à gaz plinska pipa
tuyau masculin à gaz plinska cev
usine féminin à gaz plinarna
à pleins gaz z vsem plinom, s polno hitrostjo (tudi figuré)
avoir des gaz (médecine) imeti vetrove
couper les gaz (automobilisme) odvzeti plin
donner du gaz, mettre les gaz (automobilisme) plin dati
passer par la chambre à gaz iti skozi plinsko celico, biti usmrčen s plinom
rouler, marcher pleins gaz zelo hitro iti, drveti

imuniteta samostalnik
1. (o pravni nedotakljivosti) ▸ mentelmi jog, mentességNorveška je morala z ustavno spremembo odvzeti imuniteto tudi svojemu kralju. ▸ Norvégiának az alkotmánymódosítással a saját királyát is meg kellett fosztania a mentelmi jogától.
Diplomatov zaradi imunitete ni mogoče preganjati. ▸ A diplomaták a mentelmi joguk miatt nem vonhatók felelősségre.
Povezane iztočnice: diplomatska imuniteta, poslanska imuniteta

2. (odpornost organizma) ▸ immunitás

inter-capiō -ere „vmes odvzeti" = prekiniti, prenehati: Prisc.

inter-imō (inter, emere) -ere -ēmī -emptum pravzaprav „koga (sredi njegovega delovanja) odvzeti“, od tod odpraviti (odpravljati), odstraniti, s poti spraviti, (do)končati, pokončati, uničiti: Lars Tolumnius quattuor legatos populi Romani Fidenis interemit Ci. (evfem. za „umoriti“), stirpem fratris virilem i. L., se Pl., Ci., vitam suam Pl., Ti. Graccho interempto Ci., aliquem gladio Ci., Cu. ali ferro N. usmrtiti, matrem veneno H., aliquem laqueo H., interimi crucis supplicio Arn., scelere Suet., dolo inimicorum Suet., fraude magis quam virtute alicuius Vell., i. aliquem per fraudem Suet., per insidias Cu., i. res Lucr., sensum Lucr. vzeti (jemati), dilationem Icti.; metaf.: interimendorum sacrorum causa Ci. da se odpravijo, illaec interemit me modo oratio Pl. mi je skoraj zadal smrt, me je skoraj pokončal, me exanimant et interimunt hae voces Ci. me morijo in me navdajajo s smrtno bridkostjo.

izmíkati

izmíkati komu kaj to withdraw something from someone; (odvzeti) to take away
izmíkati se to evade, to avoid; to dodge; to shirk
izmíkati se komu, čemu to shun someone, something
ne izmikaj se tako! don't beat about the bush!

kóst hueso m

brez kosti sin hueso, deshuesado
ribja kost (barba f de) ballena f
slonova kost marfil m
močnih kosti huesudo
do kosti moker (premočen) calado hasta los huesos
sama kost in koža ga je está en los huesos
odvzeti kosti deshuesar
zlomljena kost, zlom kosti fractura de (la) pierna

kri ženski spol (krvi, ni množine) das Blut; lovstvo der Schweiß; -blut (človeška Menschenblut, srčna Herzblut, sveža Frischblut, zmajeva Drachenblut, živalska Tierblut)
kri v izmečku der Blutauswurf
krvi Blut-
(alkohol v krvi der Blutalkohol, analiza die Blutprobe, bljuvanje das Blutbrechen, bolezen die Blutkrankheit, curek der Blutstrahl, čaj za čiščenje krvi der Blutreinigungstee, čiščenje krvi die Blutreinigung, dajanje die Blutspende, dovod die Blutzufuhr, izločanje krvi s sečem das Blutharnen, izguba der Blutverlust, izliv der [Bluterguß] Bluterguss, kaplja der Blutstropfen, nastajanje die Blutbildung, naval der Blutandrang, odvzem die Blutentnahme, Blutabnahme, pregled Blutuntersuchung, prelivanje das Blutvergießen, sedimentacija die Blutsenkung, sestava die Blutzusammensetzung, strjevanje die Blutgerinnung, transfuzija die Bluttransfusion, udor der Blutsturz, zastoj die Blutstauung, zastrupitev die Blutvergiftung)
|
kri teče (iz nosu) (die Nase) blutet
kri udari v glavo das Blut steigt in den Kopf (tudi figurativno)
odvzeti kri eine Blutprobe machen
puščati (komu) kri (jemanden) zur Ader lassen
ki zaustavlja kri blutstillend
rdeč kot kri blutrot
do krvi bis aufs Blut
udariti/pretepsti do krvi blutig schlagen
do krvi odrgnjen/ožuljen [wundgerieben] wund gerieben/[wundgelaufen] wund gelaufen
do krvi se spraskati/odrgniti sich blutig kratzen/schürfen
po krvi prenašanje: durch das Blut, auf dem Blutweg, soroden blutsmäßig
|
figurativno modra kri blaues Blut
meso in kri Fleisch und Blut
figurativno hladna/mirna kri kaltes Blut
Mirno kri! Ruhig Blut!
ohraniti mirno kri einen kühlen Kopf bewahren, die Nerven bewahren
mrzla kri figurativno Froschblut, Fischblut
vroča kri figurativno heißes Blut
huda kri böses Blut
zbujati hudo kri böses Blut machen
kri zledeni od groze: das Blut erstarrt
figurativno kri zavre v žilah (jemandem) kocht das Blut in den Adern
figurativno kri ni voda Blut ist dicker als Wasser
pognati (komu) kri v glavo (jemanden) erröten machen
preiti v meso in kri in Fleisch und Blut übergehen
iz mesa in krvi von Fleisch und Blut
biti v krvi im Blut liegen
prelivati kri Blut vergießen
globoko broditi v krvi im Blut waten
zadušiti v krvi im Blut ersticken
plavati v lastni krvi in seinem Blut schwimmen
njegovih rok se drži kri an seinen Händen klebt Blut

krí¹ (krví) f

1. fiziol. sangue:
kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
strjena kri sangue coagulato
rdeč kot kri rosso sangue
človeška, živalska kri sangue umano, animale
biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
ožuljen do krvi coi piedi feriti
s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue

2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
kri se mu je umirila si è calmato
to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue

3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
(človek) mešane krvi di sangue misto
kri njene krvi sangue del suo sangue
biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri ni voda buon sangue non mente
kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
(nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
pren. postati meso in kri realizzarsi
piti (komu)
kri succhiare il sangue (a)
pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
imeti ribjo kri non scomporsi mai
po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
mlaka krvi lago, pozzo di sangue
pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
med. naval krvi congestione
transfuzija krvi trasfusione del sangue
anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
PREGOVORI:
mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza

lâcher¹ [Iɑše] verbe transitif izpustiti; zrahljati, popustiti; opustiti, na cedilu pustiti

lâcher un verre spustiti kozarec na tla
lâcher un coup de poing zadati udarec s pestjo
lâcher prise iz rok izpustiti, odnehati
faire lâcher prise komu plen zopet odvzeti
lâcher pied zbežati
lâcher les chiens après quelqu'un, contre quelqu'un naščuvati pse na koga
lâcher la rampe, lâcher la perche (figuré) umreti
lâcher le mot (commerce) reči svojo zadnjo besedo
lâcher sa ceinture d'un cran popustiti si pas za eno zarezo(luknjo)
lâcher le paquet (populaire) priznati
lâcher ses études opustiti študij
ne pas lâcher quelqu'un d'un pas komu vedno za petami biti

lesk [ê] moški spol (-a …) der Glanz, -glanz (biserni Perlenglanz, svilnati Mattglanz, Seidenglanz, trajni Dauerglanz, visoki Hochglanz)
zunanji lesk figurativno die Tünche
odvzeti lesk (čemu) (etwas) abziehen, blindmachen
brez leska matt
ki je izgubil lesk stumpf, glanzlos, tot
merilnik leska der Glanzmesser
sredstvo za povečanje leska das Glanzmittel
z leskom glänzend, Glanz-
(papir das Glanzpapier)
s svilnatim leskom seidenglänzend
z biserovinastim leskom perlmuttglänzend

maščôba fat; grease

odvzeti maščôbo to degrease

moč² [ó] ženski spol (-i …)

1. (jakost) die Kraft, die Stärke (vetra Windstärke, vojska bojna Kampfstärke, dejanska Ist-Stärke, magnetnega polja Polstärke, neznanska Riesenkraft, orkanska Orkanstärke, polna Vollkraft, prebojna Durchschlagskraft, rušilna Sprengkraft, sesalna Saugkraft, številčna vojska Truppenstärke, Mannschaftsstärke, udarna Stoßkraft)

2. (zmožnost, sila) das Vermögen, Kraft (adhezivna Haftvermögen, figurativno čarobna Zauberkraft, čudežna Wunderkraft, dokazna Beweiskraft, gospodarska Wirtschaftskraft, izrazna Ausdruckskraft, kupna Kaufkraft, moška Manneskraft, obrambna Wehrkraft, ogrevalna Heizkraft, pokrivanja Deckkraft, povedna Aussagekraft, pralna Waschkraft, prebojna poganjkov agronomija in vrtnarstvo Triebkraft, predstavna Vorstellungsvermögen, presoje Urteilskraft, zdravilna Heilkraft)
spolna moč die Potenz, die Liebeskraft

3. (oblast) die Macht, die Machtstellung, die Gewalt
… moči Macht-
(center das Machtzentrum, faktor der Machtfaktor, skupina die Machtgruppe, instrument das Machtinstrument, merjenje die Machtprobe, nakopičenje Machtanhäufung, odnos die Machtbeziehung, pozicija Machtstellung, Machtposition, razmerje das Machtverhältnis, sredstvo das Machtmittel, struktura die Machtstruktur, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein)
odvzem moči, zmanjševanje moči die Entmachtung
odvzeti moč/zmanjševati moč komu (jemanden) entmachten
dati čutiti svojo moč (jemanden) seine Macht fühlen lassen

4.
delovna moč (delavec) die Arbeitskraft, -kraft
(pisarniška Bürokraft, strokovna Fachkraft, učna Lehrkraft, vrhunska Spitzenkraft)

5. (učinkovitost) die Wirksamkeit
|
izgubljanje moči medicina der Kräfteschwund
merjenje moči das Kräftemessen
politika moči die Politik der Stärke, Machtpolitik
razmerje moči das Kräfteverhältnis
rezerva moči die Kraftreserve
tratenje moči die Kraftvergeudung
imeti isto moč gleich stark sein
imeti več moči stärker sein, figurativno am längeren Hebel sitzen
iztisniti vse moči iz das letzte herausholen aus
zbrati vse moči alle seine Kräfte sammeln
kar se moči tiče kräftemäßig
ki daje moč kraftspendend
|
na vso moč aus voller Kraft, mit aller Kraft, kričati ipd,: aus allen Kräften, was das Leder hält
na vso moč hvaliti des Lobes voll sein über, über den grünen Klee loben
na vso moč se veseliti sich diebisch freuen
kričati na vso moč sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
na koncu (svojih) moči mit seiner Kraft am Ende (sein), ausgebrannt
po najboljši moči nach Kräften
pri močeh bei Kräften
(povsem) pri močeh im (vollen) Besitz seiner Kräfte
biti pri močeh bei Kräften sein, spet po bolezni ipd.: wieder auf dem Posten sein
v stari moči agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
kar je v moji moči was in meinen Kräften steht, was in meiner Macht steht
storiti vse, kar je v (moji/njegovi …) moči sein Möglichstes tun, alles, was in (meiner/seiner …) Macht steht, tun
vse, kar je v človeški moči alles Menschenmögliche
ne biti v (moji/ njegovi …) moči nicht in meiner/seiner Macht stehen
z vso močjo mit voller Kraft, mit voller Wucht
z zakonsko močjo pravo mit Gesetzeskraft
pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
pravo z dokazno močjo beweiskräftig
s svežimi močmi mit frischen Kräften
z zadnjimi močmi mit letzten Kräften
z združenimi močmi mit vereinten Kräften
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein

mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)

1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.

2. metaf.
a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.

Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.

oblast¹ ženski spol (-i, ni množine) die Macht, die Gewalt; absolutna: die Machtvollkommenheit; (pozicija moči) die Machtstellung; (cerkvena Kirchengewalt, državna Staatsgewalt, Staatsmacht); (pooblastila) die Machtbefugnis; (pravica razpolaganja) die Gewalt (hišna Schlüsselgewalt, odredbodajna Anordnungsgewalt)
očetovska/starševska oblast väterliche/elterliche Gewalt
|
… oblasti Macht-
(izvajanje die Machtausübung, sfera der Machtbereich, prevzem der Machtantritt, elita die Machtelite, faktor der Machtfaktor, instrument das Machtinstrument, izvajanje die Machtausübung, koncentracija die Machtballung, kontrola die Machtkontrolle, monopol das Machtmonopol, nakopičenje die Machtanhäufung, ohranjanje die Machterhaltung, organ das Machtorgan, porazdelitev die Machtverteilung, prevzem die Machtübernahme, der Machtantritt, die Machtergreifung, sfera der Machtbereich, sprememba der Machtwechsel, sredstvo das Machtmittel, struktura das Machtgefüge, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein, zloraba der [Machtmißbrauch] Machtmissbrauch)
vzvodi oblasti množina Schalthebel der Macht množina
željan oblasti machthungrig
zasvojen od oblasti machtsüchtig
dati čutiti svojo oblast komu (jemanden) seine Macht fühlen lassen
odvzeti oblast komu (jemanden) entmachten
odvzem oblasti die Entmachtung

na oblast priti: an die Macht, ans Ruder
pretendirati na oblast den Machtanspruch erheben
prihod na oblast der Regierungsantritt, die Machtergreifung, der Machtantritt
priti na oblast ans Ruder kommen/gelangen, an die Macht kommen
naravnan na oblast machtorientiert

na oblasti: an der Macht, am Ruder
biti na oblasti am Ruder sein, an der Macht sein
zamenjava na oblasti der Regierungswechsel
po oblasti:
hrepenenje po oblasti die Machtgier
hrepeneti po oblasti machtgierig sein
gon po oblasti der Machttrieb, die Machtgier
žeja po oblasti der Machthunger
|
pod oblastjo koga beherrscht von, im Machtbereich
|
v oblasti in der Gewalt
imeti v oblasti in seiner Gewalt haben, beherrschen
imeti se v oblasti sich in der Gewalt haben, Herr seiner selbst sein
|
za oblast um die Macht
boj za oblast der Machtkampf

oc-cupō -āre -āvī -ātum (ob in capere)

I.

1. zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), vzeti (jemati), osvojiti (osvajati): Iust., Suet. idr., loca superiora, culmina Alpium C., urbem L., qui Thermopylas occuparunt N.; z abl. instrumenti: Anconam cohortibus Cu., curiam armatis hominibus Ci., urbem viribus V. s silo, Italiam praesidiis Ci.; occ.
a) obda(ja)ti, zastaviti (zastavljati), obložiti (oblagati), obkladati, polniti, napolniti (napolnjevati) s čim: urbem tectis Cu., aedificiis L., polum atrā nube H., aream fundamentis L., caementis mare H., navem frumento Auct. b. Afr.
b) zavze(ma)ti: urbs oram freti occupat Mel., superna litora Padus occupat Mel.
c) prije(ma)ti se, lotiti (lotevati) se česa, naložiti (nalagati) se na kaj: crustae occupant intus vasa omnia, in quis aquae fervent Plin.

2. polastiti (polaščati) se česa, lastiti, prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), zasesti (zasedati) kaj: tyrannidem Ci., regnum in suā civitate C. ali regnum Romae Ci. nasilno se polastiti kraljeve oblasti, naves C. prevzeti, odvzeti, feram Cu. ujeti, cibum Cu. najti (najdevati), dobi(va)ti; pesn.: Phaëthon currum occupat O. stopi na voz, occupat Aeneas aditum V. steče skozi vhod = vstopi, navis, occupa portum H. glej, da osvojiš pristan = da pripluješ v pristanišče; occ. polastiti (polaščati) se kake osebe, napasti (napadati), naskočiti (naskakovati), prestreči (prestrezati) koga, udariti na koga, po kom: L., O. idr., Lyncea gladio occupat V., vulnere accepto occupatur C. ga ujamejo, venienti Ebuso plagamque ferenti occupat os flammis V. zažene mu goreče poleno (gorečo glávnjo) v obraz, manicis iacentem occupat V. dene v spone, uklene, mors aliquem occupat Ter., Cu. ujame, dobi, preseneti.

3. metaf.
a) lotiti (lotevati) se, polastiti (polaščati) se česa, prevze(ma)ti kaj: proximum quodque verbum Q. pobrati, oprijeti se, carnificis manum Cu. posegati v rabljevo opravilo (pravico), o. oculos Sen. ph. prikupiti se očem, aures falsis criminibus Cu. ali fama aures occupat V. (na)polniti (napolnjevati), animos magnitudine rei Ci., validioris gratiam Cu. prikupovati se mogočnejšemu, o. admirationem Sen. ph. izsiliti (izsiljevati), proximos illi tamen occupavit Pallas honores H. prvo častno mesto za njim (je zavzela =) zavzema Palada, caligo occupat rem publicam Ci.; poseb. o čustvih, afektih obiti (obhajati), prevze(ma)ti, popasti (popadati), spreleteti (spreletavati), obvlad(ov)ati, navda(ja)ti s čim: Gell., rabies occupat animum Cu., timor occupat exercitum C., occupati metu Cu., pallor occupat ora, tremor artus V. spreleti, pavor occupat animos L., mentes occupat superstitio Ci.; prim. anteoccupātiō.
b) opravljati, delo (opravek, posel) da(ja)ti, imeti delo (opravek, posel) s kom, a čim, da(ja)ti komu narediti (delati): Ter., fortium virorum manūs Cu., in mentem venit LXIII annos aeque multa volumina occupasse mihi L., occupat res hominum cogitationes L. daje ljudem dosti misliti, jim dela preglavice; pass. occupatum esse aliquā re imeti delo (opravka, posla) s čim, opravljati kaj, ukvarjati se s čim: N., homines occupatos hac re Pl., occupatus variis cogitationibus iudex Q., in patriā delendā occupatum et esse et fuisse Ci., occupati aliorum rerum curā L. v skrbeh za druge stvari; prim. spodaj occupātus 3; occ. α) (denar) naložiti (nalagati): pecuniam in pecore Col., pecuniam grandi fenore Ci. z visokimi obrestmi, magnae res in vestris vectigalibus exercendis occupatae Ci., o. pecunias apud aliquem Ci. β) occupatum esse in aliquā re biti (za)obsežen (zajet) v čem: res enim sunt parvae, prope in singulis litteris atque interpunctionibus occupatae Ci. γ) ovreti (ovirati): profluvium sanguinis occupat secantes Cu., ministeria aestu occupantur Cu.
c) pospešiti (pospeševati), (po)hiteti, hitro izvršiti (izvrševati): facinus, transitum Iust., preces Sen. tr., mortem manu Pl. —

II. prehite(va)ti, prestreči (prestrezati), preteči (pretekati) koga (prim. praeoccupō): Pl., solis ortum Cu., Amyntam patefactis insidiis occupavit Cu., (sc. navis) occupat ante egressas rates O., occuparat alter, ne primus forem Ph., Volteium occupat Philippus et salvere iubet prior H., Ahala Sp. Maelium regnum appetentem occupatum interemit Ci.; abs.: albati equo Corace occupavere Plin. so bili daleč spredaj; od tod = prvi kaj storiti: iuvenem occupat Val. Fl. ga prvi nagovori, „num quid vis?“ occupo H. ga prvi nagovorim (vprašam); z inf. = zače(nja)ti: Enn. fr., H., Sil., occupant bellum facere L., occupat in Siciliam transire L., occupabo adire Pl. prvi hočem iti proti njemu. — Od tod adj. pt. pf. occupātus 3 zaseden, zaposlen, opravljajoč kaj, ukvarjajoč se s čim, obložen z delom, ki ima delo (opravek, posel) (naspr. otiosus, vacuus): si occupati civibus profuimus, etiam otiosi prosimus Ci., occupata est Pl. ima opravke, homo occupatus Sen. ph.; oxymoron: ardaliones occupati in otio Ph. zaposleni brezdelneži; occ.: o. in eo, ut bellum duceret N., in metendo occupati C., qui in eo studio occupati sunt Ca. ki se ukvarjajo s tem, o. in apparatu nuptiarum Iust., in aliis rebus Ci., in quo animum debeat habere occupatum Ci. na kar mora paziti (biti pozoren), Semiramis circa cultum capitis sui occupata Val. Max., circa consularia occupatus comitia Sen. ph., inter pectinem speculumque occupati Sen. ph.; z inf.: quamquam negotium est, si quid vis, non sum occupatus umquam amico operam dare Pl. utegnem prijatelju vselej ustreči, imam za prijatelja vedno čas.

Opomba: Star. cj. pf. occupassis -it itd.: Pl.

odčara|ti (-m) wegzaubern, fortzaubern; (odvzeti čar) entzaubern

odtegn|iti [é] (-em) odtegovati

1. (umakniti) kaj: wegziehen, entziehen

2. čemu: entziehen (njegovemu škodljivemu vplivu seinem schädlichen [Einfluß] Einfluss entziehen)
odtegniti se komu/čemu: sich (jemandem/einer Sache) entziehen (kazni sich der Strafe entziehen)

3. od plačila: abziehen

4. zaupanje, podporo, alkohol, spanec: entziehen
| ➞ → odvzeti, odvrniti

odvzema|ti [é] (-m) odvzeti (immer wieder) wegnehmen, abnehmen, entnehmen ➞ → odvzeti
odvzemati volan gegenlenken, gegensteuern