Franja

sfavorevole agg. neugoden, nenaklonjen; odklonilen, negativen:
risposta sfavorevole odklonilen, negativen odgovor

shuffling [šʌ́fliŋ] pridevnik (shufflingly prislov)
težak (korak, hoja)
figurativno nepošten, neodkrit, dvoličen, sleparski; izmikajoč se

a shuffling answer izmikajoč se odgovor
a shuffling excuse (prazen) izgovor

sīc, adv. (iz *sī-ce; gl. sī in -ce)

I. povsem načinovno

1. tako, takole, na ta način: venticlum huic sic facito TER.; oziraje se na prejšnjo misel: sive enim sic est, sive illo modo, videri possunt CI., sic locutus eum dimisit S., sic magnam belli gloriam turpi morte maculavit N., sic volvere Parcas V.; kot potrdilo ali odgovor: mihi vero sic placet CI., sic plane indico CI., sic est CI. tako je, zares, da, sic erit TER. vsekakor je tako, profecto hoc sic erit PL.; od tod v pogovornem jeziku samo sic = tako je, da: Phanium relictam solam? Sic. TER.; pogosto primerjalno v soodvisnosti z ut, redkeje s sicut, quemadmodum, tamquam, quasi idr.: ut concessisti illum senatui, sic da hunc populo CI., ut victor fert Hannibal, sic vos ut victi audiatis L., sicut magistratibus leges, sic populo magistratus praesunt CI., quemadmodum soles de ceteris rebus, sic de amicitia disputaris CI., tamquam armato hosti, sic huic legi resistetis CI., aedificiis sic pepercit, quasi ad ea defendenda venisset CI.; pesn.: veluti ... sic, ceu ... sic, sic ... quam, sic ... quamodo. Včasih ut ... sic = četudi (dasi) ... (pa) vendar, sicer ... pa vendar: ut errare potuisti, sic decipi te non posse quis non videt? CI., ut virtutibus eluxit, sic vitiis est obrutus N.; pesn. sic (v prozi nav. ita) ... ut V konjunktivnih stavkih, ki izražajo zatrditev, rotitev, željo ali prošnjo = tako gotovo ... kakor gotovo, tako gotovo ... kakor gotovo želim, da: sic has deus aequoris artes adiuvet, ut nemo iamdudum litore in isto ... constitit O.; nam. cj. stoji tudi ind. fut.: sic me dii amabunt, ut me tuarum miseritum est fortunarum TER.; v želelnih stavkih pogosto okrajšano (brez ut …) in kaže na pogoj, pod katerim naj se želja izpolni ali prošnja usliši; če se to zgodi (naredi), potem želja (prošnja) stoji za stavkom s sic ali pred njim: aliquā mala nostra levate ...; prospera sic (= si hoc feceritis) maneat vobis fortuna O., sic tua Cyrneas fugiant examina taxos, sic cytiso pastae distendant ubera vaccae: incipe, si quid habes V. = kakor gotovo želim, da ..., tako gotovo želim, da začneš (peti), ne parce malignus arenae ossibus et capiti inhumato particulam dare: sic (= quod si feceris) ... Venusinae plectantur silvae te sospite H., Stoice, post damnum sic vendas pluris H., sic umbrosa tibi contingant tecta, Priape ... quae tua formosos cepit sollertia? TIB.

2. occ.
a) (oziraje se na naslednjo misel) tako(le): sic in animo habeto, uti ne cupide emas CA., ingressus est sic loqui Scipio CI.; z neodvisnim govorom: sic auget et sic loquetur: „mulier, quid tibi cum Caelio?“ CI., ac statim sic rex incipit: „Numquam ego ratus sum ...“ S., sic est: acerba fata Romanos agunt H.; z odvisnim govorom (ACI): nos sic accepimus: nullum in Sicilia bellum fuisse CI., sic habeto: te nihil gratius facere posse CI. zatrdno verjemi, bodi prepričan, ego sic existumo: omnes cruciatus minores esse S., cum ab his quaereret ... sic reperiebat: plerosque Belgas esse ortos ab Germanis ... C.
b) (kot adj.) takšen, tak: sic sum: si placeo, utere TER., sic est ingenium TER., sic est vulgus: ex veritate pauca, ex opinione multa existimat CI., sic vita hominum est, ut ad maleficium nemo conetur sine spe atque emolumento accedere CI., Laelius sapiens (sic enim est habitus) CI.
c) v tak(šn)ih okoliščinah (razmerah), potemtakem, zaradi tega, in tako, zato(rej): crimini maxime dabant in Numitoris agros ab iis impetum fieri ... Sic Numitori ad supplicium Remus deditur L., sic Eumenes ... talem exitum habuit N., quid vos, insani estis? Quidum? Sic: quia foris ambulatis PL., quia non est obscura tua in me benevolentia, sic fit, ut multi per me tibi velint commendari CI. EP.
d) pogosto ne sic quidem CI. idr.; tu je sic postavljen med pt. in določni glag., da poudari časovni ali logični nastop dejanja ali pa način dejanja = tako tedaj, tedaj, potem: Iuppiter ... despiciens mare ... sic vertice caeli constitit V., cum dentibus albis indutus capiti, sic regia tecta subibat V. le tako, kar tako, mirabar, hoc si sic abiret TER., non posse istaec sic abire CI., sic nudos in flumen proicere CI. kar nage, tj. kar brez vreče, sub ... pinu iacentes sic temere H. kar (tako) brez slehernih skrbi, quod me sic vides PETR. kar takega, kakršen sem. –

II.

1. zaznamujoč
a) visoko stopnjo in mu sledi konsekutivni stavek tako = tako zelo, do te mere, toliko, tolikanj: Caecinam a puero sic dilexi, ut non ullo cum homine coniunctius viverem CI., repente ex omnibus partibus ad pabulatores advolaverunt, sic uti ab signis legionibusque non absisterent CI.; brez konsekutivnega stavka: sic erat in omni vel officio vel sermone sollers CI.
b) nizko stopnjo tako = tako tako, srednje, še precej: quid rei gerit? Sic tenuiter TER., et quidem, ere, forma luculenta. Sic satis TER. še velja, sic hoc TER. to gre še precej, nosne? Sic TER.

2. omejujoč (nav. z ut) sic ... ut (le) tako ... da, le (toliko) ... kolikor, (le) pod tem pogojem (določilom) ... da, (le) s to omejitvijo ... da, s tem pridržkom ... da, (redkeje) sic … ne toda (le) tako ... da ne ali sic ... si (le) pod tem pogojem (s tem pridržkom) ... če (ako), le tako (le tedaj) ... če (ako): sic tibi gratias ago, ut (kolikor) cumulus accesserit CI., praefecturam sic accepit, ut neminem sit secutus N. je sicer sprejel, toda tako, da ..., sic positum servabis onus, ne forte sub ala fasciculum portes librorum H., decreverunt, id sic ratum esset, si pares auctores fierent L., sic enim facillime putavit se Graecā linguā loquentes ... sub sua retenturum potestate, si amicis suis oppida tuenda tradidisset N.

skôrajšnji imminent, speedy, early

v pričakovanju skôrajšnjega odgovora hoping to receive an early reply
želim ti skôrajšnjega okrevanja I wish you a speedy recovery
prosimo za skôrajšnji odgovor an early reply will oblige

sljȅdovati -ujēm (ijek.), slȅdovati -ujēm (ek.)
1. pripadati: to mi sljeduje po zakonu; ljudi su dobili sve što im sljeduje
2. slediti, iti za kom: meni sljeduju dva čovjeka
3. prihajati: za zimom sljeduje proljeće
4. izhajati: iz tvojih riječi sljeduje da...
5. pričakovati: na ovo pitanje sljeduje drugi odgovor na to vprašanje je pričakovati drugačen odgovor

smart¹ [sma:t]

1. pridevnik
ostroumen, bister, razumen, duhovit, iznajdljiv, prebrisan, zvit, pretkan
figurativno piker, jedek, zajedljiv (opazka), odrezav (odgovor); oster (bolečina), pekoč, hud (udarec); močan, energičen; spreten, okreten, sposoben; živahen, krepak, svež; eleganten, čeden, okusen, po modi, moden; urejen; imeniten, načičkan, gizdalinski
pogovorno precejšen, velik

a smart bargainer prebrisan poslovni človek
a smart bout of toothache zelo hud zobobol
a smart box on the ear krepka zaušnica
smart dealing nepošten postopek (poslovanje)
a smart few precejšnje število
smart people elegantni svet, ljudje
a smart retort hiter in duhoviti, odrezav odgovor
a smart salesman dober (iznajdljiv, sposoben, aktiven) prodajalec
the smart set elegantna, modna družba
smart sensation občutek bolečine
to go at a smart pace urnih korakov iti
look smart! zbudi(te) se!
she looks very smart ona je videti zelo elegantna
to make a smart job of it dobro kaj opraviti (izpeljati, izvesti)

2. prislov
(redko) pametno; lepó, čedno; močnó, silno

she is smart dressed čedno (elegantno) je oblečena

3. samostalnik
ostra, žgoča, pekoča bolečina; žalost, skrb, tesnoba, potrtost, grenkoba; gorje, trpljenje

sommaire [sɔmɛr] adjectif sumaričen, sumaren, kratek in pregleden, samo v glavnem povzet; skrajšan; brez formalnosti; hiter, površen; masculin kratek izvleček, povzetek, resumé (d'un livre knjige)

examen masculin sommaire hiter, površen pregled
exposé masculin sommaire kratek ekspozé
réponse féminin sommaire kratek, koncizen odgovor

speedy [spí:di] pridevnik (speedily prislov)
hiter, brz, uren; prompten; skorajšen

speedy answer prompten, odrezav odgovor
speedy recovery skorajšnje ozdravljenje

spirituel, le [spiritüɛl] adjectif duhoven, spiritualen; netelesen; duhovit, zabaven, živahen; pobožen; masculin duhovna moč

exercices masculin pluriel spirituels duhovne vaje
fils masculin spirituel duhovni sin
père masculin spirituel spovednik
caricature féminin, repartie féminin spirituelle duhovita karikatura, duhovit odrezav odgovor
vie féminin spirituelle duhovno življenje

spis¹ moški spol (-a …)

1. (sestavek) die Schrift (hujskaški Hetzschrift, polemični Kampfschrift, Streitschrift, v odgovor Gegenschrift, Erwiderungsschrift, propagandni Propagandaschrift, Schimpfschrift, sramotilni Schmähschrift, zasmehovalni Spottschrift)

2. literarno delo: die Schrift (mladinski Jugendschrift, nabožni Erbauungsschrift, posamični Einzelschrift, spominski Erinnerungsschrift)
zbrani spisi gesammelte Schriften
izbrani spisi ausgewählte Schriften

3. (šolski sestavek) der Aufsatz, Schulaufsatz (na dano temo Problemaufsatz)
tema za spis das Aufsatzthema
zvezek za spise das Aufsatzheft

sporoči|ti (-m) sporočati

1. komu kaj: (jemanden) informieren über, (jemanden) in Kenntnis setzen über, (jemandem) Mitteilung machen von; (jemanden) verständigen von, (jemandem) Bescheid sagen, (jemandem etwas) mitteilen; odločitev, odgovor itd.: (jemandem) Bescheid geben/sagen
sporočiti negativen odgovor (jemanden) abschlägig bescheiden

2. javno: (etwas) melden, [bekanntgeben] bekannt geben, [bekanntmachen] bekannt machen, kundmachen; po zvočniku: durchsagen, durchgeben, durchrufen; po radijski zvezi: funken, po telefonu: durchsprechen, durchsagen

3. s posredovanjem koga drugega: (jemandem etwas) sagen lassen, ausrichten lassen
sporočiti pozdrave Grüße ausrichten, grüßen von

squash¹ [skwɔš]

1. samostalnik
zmečkanje, stisnjenje; nekaj zmečkanega
figurativno kaša
pogovorno gneča, množica, kup (ljudi); sadni sok; zvok ali šum, ki ga pri padcu povzroči mehak predmet (mehka žoga iz gume ipd.)

lemon squash pijača iz limoninega soka in sode

2. prehodni glagol
zmečkati, zdrobiti v kašo; sploščiti, zgnesti; izžeti
figurativno utišati (koga) s spretnim odgovorom; (v kali) zadušiti
neprehodni glagol
gaziti (z nogami), bresti; gnesti se, prerivati se, biti zmečkan, zmečkati se

to squash s.o.'s hopes uničiti komu upanje
that reply squashed him ta odgovor mu je končno zaprl usta

stumped [stʌ́mpt] pridevnik

to be stumped for an answer biti v zadregi za odgovor

stupide [stüpid] adjectif bedast, neumen, omejen, neinteligenten; odrevenel

réponse féminin stupide bedast odgovor
je ne suis pas assez stupide pour croire de telles balivernes nisem toliko neumen, da bi verjel take bedastoče
objection féminin stupide absurden ugovor

suāvis -e (prim. skr. svādúḥ slasten, svādaḥ slast, svádati [on] dela kaj slastno, prijetno, [on] začinja, svádatē slastno je, diši, gr. ἡδύς, dor. ἁδύς [iz *σƑαδύς] sladek, ἁνδάνω ugajam, ἥδομαι veselim se, lat. suādeō, lit. sū́dyti začinjati, soliti, got. sūts = stvnem. swuozi, suozi = nem. süß)

1.
a) (za zunanje čute) sladek, ljubek, prijeten, mičen, mikaven, privlačen, mil, očarljiv: odor Ci., odores, herba, herbae V., sopor, spiritus unguenti, flores Lucr., res H., suavior color, suaviores aquae Plin., vina, quae vetustatem ferunt, sunt suavissima Ci., suavis cantatio, cantus Pl., sonus Enn., accentus Q., vox Gell., anima Ph.
b) (o jedeh) slasten: cibus V., cibi Plin. iun., mergi H.

2. metaf. za notranji čut in duševno zaznavanje prijeten, ljubezniv, sladek, mil, blag: homo Enn., Pl., (iron.) Ter., homines, poëta, vita, lux, mores Ci., amicitia Lucr., sermo suavior H., amor suavissimus Pl.; suave est z inf.: rem servare suavest Pl., tibi porro ut non sit suave vivere Ter., suave (sc. est) … magnum spectare laborem Lucr., mihi suavissimum est tuae memoriae dare operam Caelius in Ci. ep. — Adv. suāviter

1. za zunanje čute ljubko, prijetno, mikavno, privlačno, očarljivo, milo: video, quam suaviter voluptas sensibus nostris blandiatur Ci., odor suaviter gravis Plin.; v superl.: suavissime et peritissime legere Plin. iun.; nam. suaviter pesn. adv. acc. n. sg. suāve: suave olens V., Cat., suave rubens V., suave resonare H., suave sonans Aug.

2. metaf. notranjemu čutu, duhu prijetno, ljubko, v slast, ugodno, veselo, z veseljem: suaviter dicere, loqui Ci., secunda suaviter meminerimus Ci. z veseljem, quid agis, dulcissime rerum? (odgovor:) suaviter, ut nunc est H., vivere suaviter, suavius H., epistula suaviter scripta, litterae suavissime scriptae Ci. ep.

sugerira|ti (-m) suggerieren, (jemandem etwas) einreden; (priporočiti) [nahelegen] nahe legen
vprašanje, ki sugerira odgovor die Suggestivfrage

sugerírati (-am) imperf.

1. suggerire, dettare; suggestionare:
sugerirati komu odgovor dettare, suggerire a qcn. la risposta

2. imbeccare, imboccare:
sugerirati priči imbeccare il testimone

takójšen immediate, instant, prompt

takójšnji koraki, ukrepi immediate steps pl, measures pl
takójšen odgovor prompt (ali immediate) reply
takójšnje plačilo v gotovini prompt payment in cash

tapé, e [tape] adjectif suh, posušen (sadje); familier trčen, prismojen

réponse féminin bien tapée odrezav, primeren odgovor

tart² [ta:t] pridevnik (tartly prislov)
kisel; oster, jedek
figurativno oster, ujedljiv, osoren, sarkastičen; slabe volje; hud, oster (bolečina)

a tart answer oster odgovor