Franja

Gedanke, der, (-ns, -n) misel; ideja (der Gedanke der Emanzipation ideja emancipacije); (Denken) mišljenje; Philosophie misel; pomisel; Kein Gedanke! Niti slučajno!; auf den Gedanken kommen domisliti si; in Gedanken vertieft/versunken zatopljen v misli, zamišljen; auf andere Gedanken bringen spraviti na druge misli; in Gedanken zamišljen; mit dem Gedanken spielen poigravati se z mislijo; sich Gedanken machen über delati si skrbi, razbijati si glavo; sich mit dem Gedanken tragen nameravati; um einen Gedanken zu... za spoznanje pre...

gedenken^* spominjati se (jemandes/einer Sache koga/česa), spomniti se; nicht gedenken, [daß] dass niti ne omenjati, da; gedenken zu tun nameravati

gefehlt: weit gefehlt niti slučajno!

gering majhen, neznaten, Aussichten, Neigung: neznaten; (unbedeutend) nepomemben; Volk: preprost; Meinung: slab; zu gering premajhen; nicht die geringste Hoffnung niti najmanjšega upanja; gering denken von imeti slabo mnenje o; nicht gering nemajhen; nicht im geringsten niti najmanj, še malo ne

gēsto m

1. mig, kretnja:
gesto brusco nenadna kretnja
parlare a gesti govoriti s kretnjami
non fare un gesto pren. niti s prstom ne migniti

2. drža, poza, videz:
gesto teatrale teatralna poza
gesto di approvazione pritrditev, prikimavanje

3. dejanje, gesta; poteza:
un gesto folle nerazsodno dejanje
il suo è stato un gesto calcolato njegova poteza je bila preračunana
un bel gesto preračunana poteza

gleam¹ [gli:m] samostalnik
blesk, lesk, odsev, žarek

not a gleam of hope niti trohica upanja

glež|enj [é] moški spol (-nja …) anatomija der Knöchel, der Fußknöchel; pri konjih die Fessel
… gleža Knöchel-
(zlom der Knöchelbruch)
segati do gležnjev blato ipd.: fußhoch, knöcheltief
ki ne pokriva gležnjev obleka: knöchelfrei
segajoč do gležnjev obleka: knöchellang
figurativno ne segati X-u niti do gležnjev dem X das Wasser nicht reichen können

gléženj ankle

do gléžnjev ankle-deep
do gléžnjev v blatu ankle-deep in the mud
ima lepe gléžnje she has trim (ali pretty) ankles
ne pride mu niti do gléžnjev (figurativno) he can't hold a candle to him
izpahniti si gléženj to sprain one's ankle, to wrench one's ankle
do gléžnjev se ugrezniti v blato to sink ankle deep in mud

gléženj (-žnja) m anat. malleolo:
notranji, zunanji gleženj malleolo interno, esterno
pren. ne segati komu niti do gležnjev non esser degno di lustrare le scarpe a qcn.

glimmer¹ [glímə] samostalnik
svetlikanje
figurativno preblisk; bežen pogled
mineralogija sljuda
množina oči

not a glimmer of an idea niti pojma ne

gnída (-e) f

1. (jajčece uši) lendine:
pren. ne imeti niti za gnido pameti non avare un briciolo di senno

2. pejor. furfante, farabutto, losco individuo

gocciola f

1. pomanjš. od ➞ goccia kapljica

2. kapljica; kap:
avere la gocciola al naso biti smrkav
non c'è più una gocciola d'olio niti kapljice olja ni več

3. pog. (možganska) kap:
gli è venuto un accidente a gocciola zadela ga je kap

gôr adv. ➞ gori

1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
ekst. gor in dol qua e là

2. gor — dol:
en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

gostot|a [ô] ženski spol (-e …)

1. die Dichte, -dichte (materiala Stoffdichte, naboja Ladungsdichte, naseljenosti Besiedlungsdichte, Wohndichte, tehnika niti Fadendichte, poselitve die Siedlungsdichte, prebivalstva Bevölkerungsdichte, prometa Verkehrsdichte, snega Schneedichte, toka Stromdichte, zagradbe Verbauungsdichte, zraka Luftdichte, ionska Ionendichte, populacijska Individuendichte, Populationsdichte, površinska Flächendichte)
velika gostota hohe Dichte
nizka gostota geringe Dichte
neodvisen od gostote dichteunabhängig

2. kemija die Dichte, Massendichte, die spezifische Masse

3. (specifična teža) die Wichte

4. zank, pletiva, sita: die Maschenweite

5.
gostota toka (pretok) der Durchfluss
optična gostota die Schwärzung

goutte [gut] féminin kaplja; sraga; (majhen) požirek; populaire požirek; šilce žganja; médecine protin, udnica, skrnina

goutte à goutte po kapljicah, polagoma
goutte sciatique išijas
une goutte de nekoliko, malce
goutte d'eau, de pluie, de sueur, de sang kaplja vode, dežja, znoja, krvi
une goutte d'eau dans la mer (figuré) kaplja vode v morju, nepomembna količina, ki ne more vplivati na rezultat
c'est la goutte d'eau qui fait déborder le vase (figuré) (le ena) kaplja vode (ki je preveč) povzroči poplavo
à grosses gouttes v debelih kapljah
jusqû'à la dernière goutte de sang (figuré) do zadnje kaplje krvi
il a la goutte au nez kaplja mu od nosa
boire la goutte (familier) izpiti šilce žganja
boire une goutte (populaire) piti vodo, figuré (morati) plačati
n'entendre goutte niti besede ne razumeti
n'y entendre, n'y voir goutte (figuré) nič ne razumeti, pojmiti
prendre ses gouttes (médecine) vzeti kapljice (zdravila)
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
suer à grosses gouttes kópati se v znoju
tomber à, en, par gouttes kapljati
il tombe des goutte-s kaplja
ne voir goutte prav nič ne videti
on n'y voit goutte ici prav nič se ne vidi tu
ne pas avoir une goutte de sang dans les veines biti brez energije, biti mevža(st)

govoríti to speak (o of, about, z to, with); to tell; (pogovarjati se) to talk (z with, to, o about, of, over); to converse; (kramljati) to chat

glasno govoríti to talk loud, to speak in a loud voice
tiho govoríti to speak softly (ali in a soft voice)
govoríti angleški to speak English
slabo govoríti angleški to speak poor (ali broken) English
slabo govoríti o kom to speak ill of someone
kar naprej govoríti to keep (on) talking
odkrito, brez ovinkov govoríti to speak freely
govoríti o tem in onem, o raznem to talk nineteen to the dozen
uglajeno govoríti to be well-spoken
govoríti stenam (figurativno) to talk (ali to be talking) to a brick wall
govoríti o politiki to talk politics
tekoče govoríti to speak fluently
govoríti o čem drugem to change the subject
govoríti resnico to speak the truth, to tell the truth
govoríti brez priprave to speak extempore
govoríti v veter (figurativno) to waste one's breath
govoríti v imenu koga to be the spokesman of, to be the mouthpiece of
govoríti v korist koga to speak on (ali ZDA in) someone's behalf
govoríti polomljeno angleščino to speak broken English, to murder the English language
govoríti neumnosti to talk nonsense
šepetaje govoríti to speak in an undertone, to speak in a whisper
govoríti skozi nos to speak with a nasal twang
govoríti laži to tell lies (ali untruths)
govoríti sam s seboj to soliloquize
govoríti med štirimi očmi s kom to talk with someone in private
govoríti na pamet to speak from memory, to say something by heart (ali by rote)
obširno govoríti o to speak at length about (ali on), to descant, to expatiate on (ali upon)
otročje govoríti to drivel
govoríti kot papiga to parrot
govoríti preučeno za koga to speak above someone's head
govoríti tja v tri dni pogovorno to waffle, žargon to rabbit on
tu se govori angleški (napis) English spoken here
ko (ker) ravno govorimo o... since we are on the subject, since we happen to be talking about...
da niti ne govorimo o... to say nothing of...
ne govorimo več o tem!, nehajmo govoríti o tem! let us change (ali drop) the subject!
mi ne »govorimo« (smo sprti ipd.) we are not on speaking terms
o tem ni vredno govoríti it isn't worth speaking of
ona ne govorita več med seboj (sta sprta) they are no longer on speaking terms
govori! speak up!, speak out, out with it!
on ne more (ne zna) nehati govoríti he can never stop talking, he could talk the hind leg off a donkey
(on) govori, kot da bi ga navil he has the gift of the gab, he talks nineteen to the dozen
on malo govori he is a man of few words, (je boječ) he is tongue-tied
z njim se da govoríti he is someone you can talk to
z njim se ne da govoríti (figurativno) he will not listen to reason
po vsem mestu se govori o njih they are the talk of the town
govorilo se je o njegovi demisiji there have been rumours of his resignation
vse mesto govori o tem it is the talk of the town
govori se, da je zelo bogata she is said to be very rich
o njem se mnogo govori he is much talked about
to dejstvo govori zanj this fact tells in his favour
dejstva govoré sama the facts speak for themselves
to govori za in proti that cuts both ways
dejanja govore glasneje kot besede actions speak louder than words
vse govori za to, da... there is every reason to believe that...
to govori proti that tells against it
ne govorite z nikomer o tem! not a word to anyone about this!, keep this to yourself!
začeti govoríti o nekem predmetu to broach a subject
bi lahko govoril z Vami? could I have a word with you?
bi lahko govoril z g. X? could I see Mr. X
govorimo odkrito! let's speak frankly, let's lay (ali put) our cards on the table
kjer se veliko govori, se malo naredi least said, soonest mended
govoríti je srebro, molčati pa zlato the less said, the better
prav tako bi lahko govoril stenam figurativno I might as well speak to a brick wall
ti to meni govoriš! (= kot da jaz tega ne vem) you're telling me!

grano m

1. bot. pšenica (Triticum vulgare)

2.
farina di grano pšenična moka
grano duro ostra pšenica
grano tenero mehka pšenica

3. žito:
grano saraceno ajda (Fagopyrum esculentum)
grano turco ➞ granturco

4. zrno:
grano di pepe poprovo zrno

5. relig. jagoda (rožnega venca)

6. pren. zrnce, trohica, ščepec, mrvica:
non hanno un grano di buon senso nimajo niti trohice zdrave pameti

7. gran (angloameriška lekarniška utežna mera)

gravidus 3 (gravis) pravzaprav = obtežen, od tod

1.
a) (o ženskah) noseča, samodruga, v drugem (= blagoslovljenem) stanju: CELS., HYG., AP. idr. non est puero gravida PL., utrimque est gravida, et ex (od) viro et ex summo Iove PL., virgo ex eo compressu gravida est facta TER., cum esset gravida Auria, fratris uxor CI., aliquam gravidam semine largo reddere LUCR., gravidam dolet de semine magni esse Iovis Semelen O., cum Augusto gravida nupsisset SUET., gravida de adulterio AUG.; kot subst. gravida -ae, f noseč(nic)a, samodruga: PL., PLIN.
b) (o samicah) breja: elephantus PL., pecus O., pecudes V., muraena H., ovis COL., equa PLIN. žrebna kobila, bos PLIN. telna krava, balaenae PLIN. omnes (piscium cuiusdam generis feminae) ovis gravidae capiuntur PLIN. se love kot ribe ikrnice, conchas impleri roscido conceptu; gravidas postea niti PLIN., gr. sus MART. sprasna svinja, hostiae T. enalaga = nosen, noseč, oplojen: alvus, venter O., gravidum uterum intuens T. (o Tusneldi) ko je gledala na svoje (še) nerojeno dete; pren.: gr. tellus O. z zemeljsko smolo navdana, ali pa: z zmajevimi zobmi obsejana.

2. metaf. poln česa, napolnjen s čim, bogat česa, s čim, ploden, rodoviten: manūs PL. polne, obložene (naspr. steriles), aristae V., O. bremenito (= bremenato) klasje, plenjavo klasje, corymbi, fetus, olivae, uvae O., messes O. obilna žetev, zrnovit nažanjek nubes LUCR., v pl. O. dež(ev)ni oblaki, cornu lunae VAL. FL.; z abl.: equus armatis gravidus ENN. AP. MACR., parvos ... natos uberibus gravidis vitali rore rigabat CI., trahit ... fulminibus gravidam tempestatem atque procellis LUCR., stipes gr. nodis V., tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., gravida imperiis ... Italia V. ki bo ... rodila, gravida bellis urbs V. ki ga čakajo vojne (boji), gravida sagittis pharetra H., gravidae semine terrae O., gravida Amathūs metallis O., gr. euris pectus LUCAN., gravidus iam sorte parens VAL. FL., gravida venenis alvus SIL., noxā gr. populus SIL.; redko z gen.: mellis apes gravidae SIL.

Groschen, der, (-s, -) groš; keinen Groschen (wert) niti počenega groša (vreden); bei ihm ist ein Groschen gefallen posvetilo se mu je

gròš

niti groša ne imeti no tener un céntimo; no tener ni (perra) gorda, estar sin blanca, no tener blanca