Franja

fortuna ženski spol sreča, srečen slučaj; slučaj; usoda; denar, premoženje

Fortuna Fortuna, boginja sreče (usode)
bienes de fortuna vse imetje
hombre de fortuna premožen človek; srečnež
lance de fortuna nepredviden slučaj
mala fortuna nesreča, zla usoda
con fortuna srečno
por fortuna slučajno, k sreči, morda
acumular fortuna nabirati premoženje
(mor) correr fortuna prestati vihar
estar de fortuna srečo imeti
hacer fortuna (svojo) srečo najti
probar (la) fortuna poskusiti svojo srečo

fortune² [fɔ́:čən] samostalnik
usoda, sreča; premoženje, imetje, bogastvo, dota; ugodna ženitev (možitev)

ill (ali bad) fortune nesreča, smola
to make one's (ali a) fortune obogateti
to marry a fortune bogato se poročiti
every man is the architect of his fortune vsak je svoje sreče kovač
to tell fortunes vedeževati
to come into a fortune dedovati
pogovorno a small fortune celo premoženje, velik znesek
soldier of fortune vojak najemnik
to have one's fortune told dati si vedeževati
with good fortune če ima človek srečo

fortune [fɔrtün] féminin premoženje, bogastvo; usoda; (srečen) slučaj, sreča; marine zasilno jadro

la Fortune Fortuna, boginja sreče
fortune nationale, sociale narodno, družbeno premoženje
bonne, mauvaise fortune sreča, smola
bonne fortune (figuré) galantna, ljubezenska avantura
fortune du pot možnost dobrega ali slabega obeda
rester à la fortune du pot nepovabljen (nepričakovano) ostati pri obedu
fortunes de la mer nevarnosti na morju, riziko na morju
de fortune zasilen, začasen, provizoričen
bandage masculin de fortune zasilna obveza
moyens masculin pluriel de fortune zasilna sredstva (ki so pač pri roki)
champ masculin de fortune zasilno pristajališče (letališče)
revers masculin de fortune udarec usode, nesreča
avoir de la fortune biti premožen
bâtir, gagner une fortune ustvariti, pridobiti si premoženje
il est favorisé par la fortune sreča mu je naklonjena
faire fortune obogateti, dobiti lep položaj
faire contre mauvaise fortune bon cœur kljubovati udarcem usode
hériter d'une belle fortune podedovati lepo premoženje
tenter fortune poskusiti srečo
chacun est l'artisan de sa fortune vsak je svoje sreče kovač

Friday [fráidi] samostalnik
petek

Good Friday veliki petek
man Friday zvest služabnik
black Friday nesrečni dan; nesreča

funeste [fünɛst] adjectif pogubonosen (à za); poguben, smrten; žalosten, nesrečen; škodljiv

conseil masculin funeste pogubonosen, nesrečen, škodljiv nasvet
accident masculin funeste smrtna nesreča

gora samostalnik
1. (visoka vzpetina) ▸ hegy, hegységDevetnajstkrat se je povzpel tudi na našo najvišjo goro. ▸ Tizenkilenc alkalommal megmászta a legmagasabb hegyünket.
Povezane iztočnice: mizasta gora

2. (velika količina) ▸ egy halom, egy rakásZaslužil je gore denarja. ▸ Egy halom pénzt keresett.
Vsak dan prihaja prava gora pisem. ▸ Naponta egy halom levél érkezik.
Povezane iztočnice: ledena gora

gorj|e [é] srednji spol (-a …) das Leid; das Weh; (nesreča) die Heimsuchung

grméti (-í)

A) imperf. impers. ➞ zagrmeti tuonare

B) grméti (-ím) imperf.

1. tuonare, rombare; strepitare

2. pren. piombare; rovinare:
nesreča za nesrečo mu grmi na glavo gli è piombata addosso una disgrazia dopo l'altra
pren. vse grmi na kup tutto rovina

hap¹ [hæp] samostalnik
arhaično slučaj, sreča, dobitek

good hap sreča
ill hap nesreča

hard¹ [ha:d] pridevnik
trd; trden; težak, težaven, naporen; žilav, zdržljiv, odporen; močan, silen; priden, delaven, zmožen; strog, nepopustljiv, neusmiljen; trd, mrzel, oster (podnebje)
ekonomija pod težkimi pogoji, oster, visok (cena); težko razumljiv, težko izvedljiv; preudaren, trd (gospodarstvenik); rezek, močen (pijača)
slovnica trd (glas, soglasnik)

to be hard on s.o. biti prestrog s kom
to be hard upon s.o. biti komu za petami
to be a hard case biti zakrknjen
hard of belief nejeveren
hard to believe težko verjeten
hard to imagine kar si kdo težko predstavlja
hard to please ki se mu težko ugodi
a hard blow težak udarec, silen udarec
as hard as brick trd kakor kamen
šport in hard condition v dobri formi
hard drinking pijančevanje
hard of digestion težko prebavljiv
to drive a hard bargain ne popustiti pri kupčiji
hard facts neomajna dejstva
hard fare slaba in nezadostna hrana
hard of hearing naglušen
hard of heart trdosrčen
to have a hard head preudarno razsojati
to have a hard row to hoe imeti težko nalogo
hard life težko življenje
hard lines težko življenje, težko delo, zla usoda
hard liquor močne (žgane) pijače
hard lot trda usoda
hard luck nesreča, "smola"
a hard luck story jadikovanje
a hard master strog gospodar
figurativno a hard nut to crack trd oreh
as hard as nails žilav, trd kakor drenov les, trd kakor kamen
hard rain močan dež
hard swearing kriva prisega
a hard saying težko razumljive besede; predpis, ki ga je težko izpolnjevati
hard times težki časi
hard task težka naloga
to try one's hardest pošteno se potruditi
hard up na tesnem z denarjem
hard work trdo, naporno delo
hard worker priden delavec

heur [œr] masculin sreča, šansa

je n'ai pas l'heur de lui plaire nimam te sreče, da bi mu (ji) bil všeč
heur et malheur sreča in nesreča

híp (-a) m istante, attimo; momento, minuto:
kratek hip breve istante
hip pozneje je odšel un momento dopo se ne andò via
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prvi hip ga ni spoznal in un primo momento non lo riconobbe
vsak hip bo tu torna a momenti
vsak hip te lahko doleti nesreča la disgrazia ti può capitare in ogni istante
zadnji hip je prišel na vlak riuscì a prendere il treno all'ultimo momento

hit-and-run [hítəndrʌ́n] pridevnik
ki pobegne po nesreči (voznik)

hit-and-run accident nesreča, ki jo povzroči pobegli voznik
hit-and-run driver po nesreči pobegli voznik

homicide [hɔ́misaid] samostalnik
pravno umor; uboj

justifiable homicide uboj v samoobrambi
ameriško homicide by misadventure nesreča, ki se konča s smrtjo

hot¹ [hɔt] pridevnik (hotly prislov)
vroč; oster, pekoč, začinjen (jed); razgret, razvnet, strasten
figurativno oster, živ, kričeč (barva); razburjen, jezen; pohoten, vročekrven, ki se goni (žival); najnovejši (novica), svež (sled)
sleng odličen, izvrsten; opolzek (npr. gledališka igra)
pogovorno nevaren, neprijeten
ameriško, sleng ukraden ali pretihotapljen; zasledovan (policijsko); radioaktiven
elektrika pod električno napetostjo (žica)
glasba ognjevit, hiter

I am hot vroče mi je
hot and hot zelo vroč, naravnost s štedilnika
like a cat on hot bricks nestrpen, kakor na trnju
in hot blood v afektu, v hudem razburjenju
to be hot for (ali on) biti zagledan v kaj, goreče kaj želeti
to be hot in (ali on) biti odličen (v stroki)
he is not so hot ni tako odličen
pogovorno hot under the collar besen, razjarjen
to drop s.th. like a hot potato naglo kaj izpustiti
a hot favourite velik favorit, verjeten zmagovalec
to be in hot water biti v škripcih
to get into hot water for zaiti v težave zaradi
to get into hot water with s.o. imeti s kom opravka
figurativno hot water nesreča, težava, škripec
to get hot over s.th. razburiti se, razvneti se
to get too hot prevroče (neprijetno) postati
it goes like hot cakes gre dobro v prodajo
you are getting hot si blizu cilja, "vroče" (v igri)
in hot haste v veliki naglici
to make it hot for s.o. podkuriti komu
hot news senzacionalne novice
news hot from the press pravkar objavljena novica
the place was getting too hot for him tla so mu postajala prevroča
in hot pursuit of tesno za petami
a hot patriot goreč rodoljub
hot spices pekoče začimbe
to strike while the iron is hot kovati železo, dokler je vroče
hot and strong silovit(o)
sleng hot stuff odličen, izvrsten, prima
a hot scent (ali trail) sveža sled
hot on the track of na sveži sledi, za petami
hot temper ognjevit temperament, vročekrvnost
I went hot and cold srh me je spreletel
hot words ostre besede
hot work težko delo

hotéti to be willing; to want; (marati) to like; (želeti) to wish, to want, to desire; (nameravati) to intend, to purpose, to mean, to have in view

rajši hotéti to prefer
ne hotéti to be unwilling
hočeš cigareto? will you have a cigarette?
kaj hočete? what do you want?
kaj hočeš od mene? what do you want of me?
on ve, kaj hoče he knows what he wants, he knows his mind
kakor hočete as you like, as you please, as you wish, suit yourself
naj to hoče ali ne whether he likes it or not
hočeš-nočeš whether you like it or not, willy-nilly, willing or unwilling
noče sprejeti denarja he won't accept the money
naj stane, kar hoče whatever the cost, whatever it may cost
kaj hočete reči s tem? what do you mean by it?
ona dela, kar hoče she has her own way
sam ne ve, kaj hoče he does not know his own mind
hočem, da greš domov I want you to go home
s silo hoče, da grem domov he insists on my going home, he insists I go home
imamo vse, kar hočemo we have all we want, we want for nothing
hočemo mu dobro we wish him well
kaj mi hoče (čemu mi bo) ta knjiga? I have no use for this book
hoče mi se (piti) I feel like a drink, I feel thirsty, I'd like a drink
dobro vem, kaj on hoče I fully appreciate (ali I realise full well) what he has in mind
kakorkoli hočete as you like (ali choose ali please), at your discretion
hoče biti (dela se, da je) znanstvenik he pretends to be a scientist
hočeš, da te peljem z avtom (na postajo)? would you like me to drive you (to the station)?, shall I drive you (to the station)?
hočete še malo mesa? will you have (ali take) a little more meat?
kaj sem hotel reči? what was I going to say
hotel sem samo reči, da... I only meant to say that...
hotel je telelefonirati, pa je pozabil he meant to call, but he forgot
(sam) si to hotel you asked for it (yourself)
hotela me je udariti she felt like hitting me
usoda je hotela, da... it was fated that...
srce mi je hotelo počiti my heart was ready to burst (ali to break)
on je tako hotel he wanted it that way
hotel se je poročiti he wanted to get married, he was about to be married
nesreča je hotela (as) ill luck (ali misfortune) would have it
na vsak način je hotel imeti nov avto he insisted on having a new car
jaz bi hotel (iti) I should like (I'd like) to (go)
kaj bi hoteli še več? what more could you wish for?
hotéti in želeti je dvoje willing and wishing are not the same

hudíčev (-a -o) adj.

1. di, del demonio, demoniaco; di, del diavolo, diabolico, infernale:
nesreča je hudičevo delo la disgrazia è opera del demonio
hudičevi naklepi disegni diabolici
hudičev kamen (lapis) pietra infernale, nitrato d'argento
kem. hudičevo olje anidride solforica

2. pren. del diavolo:
rad bi že prišel iz te hudičeve luknje vorrei andarmene una buona volta da questo buco del diavolo

3. pren. (ki prinaša trpljenje, težave) brutto, cattivo, pessimo:
hudičevi časi tempi brutti
hudičevo vreme tempo pessimo

4. pren. (v povedni rabi)
biti bolj hudičev od hudiča samega saperne una più del diavolo
biti ves hudičev sapere dove il diavolo tiene la coda

ígra (-e) f

1.
a) šport. gioco:
hitra in napadalna igra gioco veloce e d'offensiva
mehka, ostra igra gioco difensivo, chiuso; gioco duro
b) recitazione, interpretazione
c) muz. il suonare:
igra na violino il suonare il violino
č) gioco:
igra s kartami gioco di carte
družabne igre giochi di società
hazardna igra gioco d'azzardo

2. ekst. pren. gioco:
igra svetlobe in sence gioco di luci e ombre

3. gled., film., rad.
gledališka igra opera teatrale; commedia
radijska, televizijska igra radiodramma, radiocommedia; dramma televisivo

4. pren. (preračunljivo, nezakonito delovanje) gioco:
spregledati igro nekoga scoprire il gioco di qcn.
igra naključja, usode il gioco del caso, della fortuna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
besedna igra gioco di parole
igra narave il gioco delle forze della natura
pren. kraljevska igra scacchi
šport. mediteranske, olimpijske igre giochi del Mediterraneo, giochi olimpici
hist. viteške igre tornei
napovedati igro (pri bridgeu, taroku) dichiarare un gioco, un contratto
pren. igrati dvojno igro fare il doppio gioco
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore

in-violātus 3, adv. -ē

1. neranjen, ne(p)oškodovan, ne(p)okvarjen, nedotaknjen, neoskrunjen: ceteri invulnerati inviolatique vixerunt Ci., signum (fanum) integrum inviolatumque servatum est Ci., fama, fides S., corpus Ci., homo L., aliquem inviolatum dimittere N., Vell., aliquid integrum et inviolatum praestare Ci., ut statua inviolata maneat Iust., ne quid inviolatum relinqueret L., ne quod ius vel fas inviolatum praetermitteret Iust., mens, vita Sil. od nobene nesreče zadeto, ki ga ni oplazila nobena nesreča, pudicitia O., castitas Amm., terra Varr. ne(z)orana, inviolata retinent nativum decus O., i. ius Iust., inviolato … nuntio L. ne da bi se bilo selu kaj storilo, inviolatā vestrā amicitiā Ci. brez škode (prikrajšanja) za … , inviolatus in navem escendit N., memoriam inviolate servare Ci.

2. nedotakljiv, neoskrunljiv: i. nomen legatorum C., tribunus plebis L., iusiurandum apud Romanos inviolate sancteque habitum servatumque est Gell.

izíd resultado m , éxito m

končni izid resultado final
izid knjige publicación f de un libro
nesreča s smrtnim izidom accidente m mortal
smrtni izid (med) éxito letal
volilni izid resultado m de las elecciones
imeti željen izid obtener (ali tener) el resultado deseado
doseči (obetati) ugoden izid obtener (prometer) un resultado ventajoso