Franja

tóčka point moški spol ; (pogodbe) article moški spol , clause ženski spol

točka za točko point par point
po točkah (šport) aux points
glavna točka point principal (ali essentiel)
kritična (mrtva, občutljiva, odločilna, sporna) točka point critique (mort, sensible, décisif, litigieux)
izhodiščna točka point de départ
kulminacijska, najvišja točka point culminant (ali le plus élevé)
najlepša točka moment moški spol le plus brillant, apogée moški spol, familiarno clou moški spol
svetlobna točka point lumineux, (TV) spot moški spol, tache lumineuse
do neke točke jusqu'à un certain point
na mnogih točkah sur de nombreux points, à beaucoup d'égards
premakniti se z mrtve točke passer (ali franchir) le point mort, surmonter le point critique, sortir de l'impasse

tóčka punto m ; (dnevnega reda) asunto m ; (pogodbe) cláusula f , artículo m ; (pogovora, zadeve) cuestión f asunto m ; šp tanto m ; (boks) punto m

točka za točko punto por punto
glavna (kritična, odločilna, občutljiva, sporna, mrtva, triangulacijska) točka punto cardinal (crítico, decisivo, sensible, litigioso, muerto, de triangulación)
najnižja točka el punto más bajo
najvišja točka (višek) el punto culminante
izhodiščna točka punto de partida (ali de salida)
ranljiva, šibka točka el punto débil (ali flaco)
do (neke) določene točke hasta cierto punto
složen v eni točki de acuerdo sobre un punto
ocenjevanje s točkami, po točkah puntuación f
ocenjevati po točkah puntuar
priti do mrtve točke llegar a punto muerto
premagati (zmagati, izgubiti) po točkah derrotar (ganar, perder) por puntos

toliko [ó]

1. količinsko: [soviel] so viel, so viel
toliko in toliko so und so viel
toliko kot [soviel] so viel wie, [soviel] so viel als
desetkrat/trikrat toliko das Zehnfache (Zehnfaches), zehnmal [soviel] so viel/ das Dreifache (Dreifaches), dreimal [soviel] so viel
dvakrat toliko das Doppelte, doppelt [soviel] so viel
stokrat toliko das Hunderfache (Hunderfaches)
prav toliko [ebensoviel] ebenso viel, [genausoviel] genauso viel

2. (tako zelo) so sehr, [soviel] so viel; (tako rekoč) so gut wie
prav toliko [ebensosehr] ebenso sehr, [ebensoviel] ebenso viel, geradesoviel, [genausoviel] genauso viel, genausosehr
sedaj vem toliko kot prej jetzt bin ich so klug wie zuvor
ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht das Weiße im Auge gönnen, nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen
ne zaupati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht über den Weg trauen
pomeniti toliko kot X gleichbedeutend sein mit X, dem X gleichkommen

3.
kolikor toliko (za silo) halbwegs
toliko bolj umso mehr

4. (do neke mere) einigermaßen, podredno: insofern/insoweit (toliko … ker insofern … als)

5.
toliko da kaum, mit Not
toliko da ne fast; nahe daran, [daß] dass …

6.
vsake toliko (časa) in regelmäßigen Abständen
|
kolikor glav, toliko misli [soviel] so viel Köpfe, [soviel] so viel Sinne

tornasole m invar. (laccamuffa) lakmus:
cartina al tornasole pren. lakmusov papir; pren. pokazatelj:
la libertà di stampa è un tornasole della democrazia di un paese svoboda tiska je ogledalo demokratičnosti neke dežele

tri-geminus 3

1. v troje rojen, trojiški: filii Pl. ali fratres L. sinovi, bratje trojčki; tudi abs. trigeminī trojčki
a) človeški: Col., Aug.
b) živalski: Col.
c) Trigemini Trojčki, naslov neke Plavtove komedije: Gell.; enalaga: spolia L. trojčkom odvzeta bojna oprava.

2. metaf. trojen: victoria L., Porta trigemina Pl., L., Plin., Front. Trojna vrata (vrata s tremi oboki) v starem rimskem obzidju ob aventinskem vznožju med Aventinom in Tiberinim bregom. — Gl. tudi ter-geminus 3.

tri-nummus (tri-nūmus) -ī, m (trēs in nummus) trinúm(us), novec, po vrednosti enak trem sestercijem ali trem drahmam, trigrošnik; šalj.: huic ego die (= diei) nomen Trinummo facio Pl. Tridrahmič, Trigrošnik, Triparič; Trinummus „Trigrošnik“ je tudi naslov neke Plavtove komedije: Pl.

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

Tyndaris² -idis, acc. -ida, f (Τυνδαρίς) Tindárida

1. mesto na severni obali Sicilije (ustanovil ga je Dionizij starejši) s slovečim Merkurjevim kipom; tega so Kartažani ugrabili, a ga je Scipion mlajši (Afričan, Afriški) vrnil meščanom: Ci., Plin. — Soobl. Tyndareum -eī ali Tyndarium -iī, n (Τυνδάριον) Tindárej, Tindárij: L. — Od tod adj. Tyndarītānus 3 tindáridski, tindaritánski, iz Tindáride prihajajoč, v Tindáridi bivajoč: civitas, legati, Mercurius Ci.; pl. subst. Tyndarītānī -ōrum, m Tindáridci, Tindaritán(c)i, preb. Tindaride: Ci.

2. mesto v Kolhidi: Plin.

3. ime (najbrž psevdonim) neke Horacijeve prijateljice: H.

učênka schoolgirl; pupil; ZDA alumna, pl -nae

bivša učênka neke šole alumna, pl -ae; pogovorno old girl

unification [-sjɔ̃] féminin zedinjenje; poenotenje

unification d'un pays zedinjenje neke dežele

Ūnomammia -ae, f (ūnus in mamma) Unomámija = Enodojkaríja, Enojoškaríja, Enoprsavínje, Enozizostán, šalj. ime neke dežele (z namigom na Amazonke, ki so imele le eno dojko (drugo so si odrezale); prim. ūnimammae): Rhodiam atque Lyciam, Perediam et Perbibesiam, Centauromachiam et Classiam Unomammiam Libyamque † oram omnem Conterebromniam Pl.

veiller [veje] verbe intransitif, verbe transitif bedeti, čuti

veiller à, sur paziti na
veiller un malade bedeti in streči bolnika
veiller à sa réputation čuvati svoj ugled
veiller tard, jusqu'au jour bedeti pozno v noč, do jutra
veiller sur les enfants paziti na otroke
veiller aux intérêts de quelqu'un paziti na, čuvati interese neke osebe
veiller au grain (figuré) paziti, čuvati se
veiller à l'ordre public čuvati javni red

venter¹ [véntə] samostalnik
anatomija trebušna votlina, trebuh
pravno materino telo, mati

he has a son by another venter ima enega sina od neke druge ženske

visage [vizaž] masculin obraz, obličje, izraz obraza; figuré videz, zunanjost, slika

à visage découvert brez maske
visage de bois bedast obraz
visage pâle bledoličnik
avoir bon visage biti zdravih lic
changer de visage barvo spremeniti, bled ali rdeč postati
se composer le visage prikrivati svoja čustva
être incapable de mettre un nom sur un visage ne se moči spomniti imena neke osebe
faire bon visage à quelqu'un biti prijazen s kom
tourner visage obrniti se
trouver visage de bois najti vrata zaprta, nikogar ne dobiti doma
ça se voit comme le nez au milieu du visage to leži na dlani
frapper quelqu'un au visage dati klofuto komu

vitamin samostalnik
1. pogosto v množini (organska spojina) ▸ vitaminPretirano znojenje je lahko posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, zlasti magnezija in kalija. ▸ A túlzott izzadást a vitaminok és ásványi anyagok, különösen a magnézium és a kálium hiánya okozhatja.Ko pripravljamo obroke, moramo paziti, da vsebujejo zadostno količino vitaminov. ▸ Az ételek elkészítésekor ügyelnünk kell arra, hogy elegendő vitamint tartalmazzanak.Za pravšnji odmerek vitaminov poskrbi kozarec sveže iztisnjene rožnate grenivke. ▸ A megfelelő vitaminadagról egy pohár frissen facsart rózsaszín grapefruitlé gondoskodik.Solata je bogata z vitamini in minerali, zato je priporočljiva v pomladanskem času. ▸ A saláta vitaminokban és ásványi anyagokban gazdag, ezért fogyasztása a tavaszi időszakban ajánlott.Superhrana vsebuje visoke doze vitaminov, mineralov in antioksidantov ter malo holesterola. ▸ A szuperélelmiszerek nagy dózisban tartalmaznak vitaminokat, ásványi anyagokat és antioxidánsokat, és alacsony a koleszterintartalmuk.Povezane iztočnice: vitamin A, vitamin B, vitamin K, vitamin B12, vitamin H, vitamin F, vitamin P, vitamin D, vitamin B2

2. pogosto v množini (prehransko dopolnilo) ▸ vitaminPila je vroč čaj z medom in jemala vitamine. ▸ Forró mézesteát ivott és vitaminokat szedett.Čeprav jem vitamine, sem bil do zdaj že trikrat bolan. ▸ Annak ellenére, hogy vitaminokat szedek, eddig már háromszor beteg voltam.Mami mi je kupila neke vitamine, ki so kot bonboni in so kar dobri. ▸ Anyu elég jó, cukorkaszerű vitaminokat vásárolt.Če vam po štirih dneh ne bo bolje, lahko dnevni odmerek vitamina povečate na 2000 do 3000 miligramov. ▸ Ha négy nap után sem érzi jobban magát, a napi vitaminadagot 2000-3000 milligrammra emelheti.
Vaša papiga poleg vitaminov zelo verjetno potrebuje še kakšno bolj specialno zdravilo, ki pa ga bo po diagnozi predpisal veterinar. ▸ A vitaminok mellett papagájának valószínűleg speciálisabb gyógyszerekre is szüksége lesz, amelyeket a diagnózis felállítása után az állatorvos fog felírni.

3. pogosto v množini (sadje in zelenjava) ▸ vitaminV tem letnem času priporočamo vsem, naj redno uživajo vitamine oziroma sadje. ▸ Ebben az évszakban mindenkinek azt javaslom, hogy fogyasszon rendszeresen vitaminokat, illetve gyümölcsöt.Zavijte na najbližjo tržnico, se oskrbite z zalogo vitaminov in si z njimi okrepite organizem. ▸ Térjen be a legközelebbi piacra, töltse fel a vitaminkészletét, és erősítse velük a szervezetét!Z mami se enkrat ali dvakrat na teden odpraviva na stričevo njivo, kjer vsaka nabere košaro vitaminov. ▸ Anyuval hetente egyszer-kétszer elmegyünk a nagybácsim mezejére, ahol mindegyikünk összegyűjt egy-egy vitaminkosarat.Na ljubljanskih tržnicah je na voljo pestra izbira vitaminov za preganjanje jesenske gripe. ▸ A ljubljanai piacon az őszi influenza elűzésére vitaminok széles kínálata áll rendelkezésre.
S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so tržnice povečale svojo ponudbo vitaminov. Najcenejša so jabolka. ▸ Az első tavaszi napsugarakkal a piacokon megnőtt a vitaminkínálat. A legolcsóbb az alma.

Vitellius 3 Vitélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. P. Vitellius Publij Vitelij, legat v Germaniji pod Germanikom, s katerim je šel l. 19 po Kr. na Vzhod. Po zatonu svojega učitelja Sejana si je kot njegov soobtoženec prerezal žile: T.

2. L. Vitellius Lucij Vitelij je v času cesarja Tiberija kot cesarski namestnik v Siriji Rimu podredil Parte. Po vrnitvi iz Sirije je v času cesarja Kaligule bil večkrat konzul skupaj s cesarjem. Bil je zaupnik cesarja Klavdija, zelo spreten in prevejan dvorjan ter zelo vdan Mesalini in po njeni smrti Agripini: Suet., T.

3. A. Vitellius Avel Vitelij, rojen l. 15 po Kr., konzul l. 58 po Kr., pozneje upravitelj Afrike in legat v Germaniji, kjer so ga legije l. 69 po Kr. oklicale za cesarja proti Galbi. Po Galbovi smrti se je moral spopasti s proticesarjem Otonom; sicer ga je premagal pri Bedriaku, a je bil sam poražen od Vespazijana; usmrčen je bil l. 69 po Kr. Kot cesar (osmi po vrsti) je bil razvpit zaradi svoje razsipnosti, h kateri je bil nagnjen že v mladosti: T., Suet. Kot adj. Vitellius 3 Vitélijev: via Suet. — Od tod adj. Vitelliānus 3 Vitélijev, vitélijski, vitelijánski: milites, partes T.; subst. Vitelliānī -ōrum, m
a) vitélijevci, vitelijánci, vitélijci = Vitélijevi vojaki: T., Suet.
b) neke (menda po Viteliju imenovane) pisalne deščice (tablice): Mart.

4. L. Vitellius Lucij Vitelij, brat cesarja Vitelija in prav tako razsipnež, še opaznejši kot njegov brat, čeprav precej slabšega značaja. Ko so vespazijanci osvojili Rim, je bil ujet in usmrčen na povelje Antonija Prima: T.

Voltinius 3 Voltínijev, voltínijski: Voltinia tribus Ci. (ime neke rimske tribus). Od tod Voltiniēnsēs -ium, m Voltínijci, Voltinijani = državljani iz Voltinijeve tribus: Ci.

vŕh (-a) m

1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo

2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice

7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice

vrst|a¹ ženski spol (-e …) die Art, die Gattung, die Sorte, der Schlag (ljudi Menschenschlag), die Form; po konstrukciji: die Bauart, tipska: die Baureihe
besedna vrsta Wortart
(besedila Textsorte, črk Schriftart, dajatve Leistungsart, denarja Geldsorte, drevja Baumart, energije Energieart, gorstva Gebirgsart, izstrelka [Geschoßart] Geschossart, kamnine Gesteinsart, kave Kaffeesorte, kazni Strafart, kruha Brotsorte, lesa Holzart, lova Jagdart, mesa Fleischsorte, oboka Gewölbeform, orhideje Orchideenart, palme Palmenart, papirja Papiersorte, peska Sandart, rime Reimart, stavka Satzart, stekla Glasart, trave Grasart, vina Weinsorte, zavarovanja Versicherungsart, zelenjave Gemüseart, žita Getreidesorte, Getreideart)
… iz več vrst … Misch-
(kruh iz več vrst moke das Mischbrot)
dveh/treh/ sedmih … vrst -fältig, -erlei
(dveh zweierlei, obeh beiderlei, sedmih siebenerlei, treh dreifältig, dreierlei …)
vseh vrst aller Art, allerart
druge vrste andersartig
iste vrste artgleich, einerlei, gleichartig
neke vrste eine Art (von)
razne vrste vielerlei
take vrste derart
biti čisto druge vrste ganz anders sein, (ganz) anders geartet sein
štedilnik za vse vrste plina der Allgasherd

vulnerabile agg.

1. ranljiv (tudi pren.)

2. ekst. ki se lahko poškoduje

3. pren. šibek, ovrgljiv, občutljiv, kočljiv, kritičen:
il punto vulnerabile di una teoria šibko mesto neke teorije