Franja

zavléči (-vléčem)

A) perf. ➞ vleči

1. tirare; trascinare:
zavleči deblo do ceste trascinare il tronco fino alla strada

2. ekst. portare:
zavleči koga v pogubo portare qcn. alla rovina

3. protrarre, prolungare:
zavleči študij za eno leto prolungare gli studi di un anno

4. strascicare (un suono)

5. nareč. agr. coprire le sementi erpicando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zavleči ustnice v nasmeh distendere le labbra in un sorriso

B) zavléči se (-vléčem se) perf. refl.

1. trascinarsi:
medved se čez zimo zavleče v brlog durante l'inverno l'orso si ritira nella sua tana

2. protrarsi, prolungarsi:
dela so se zavlekla za celo leto i lavori si protrassero per un anno intero

3. coprirsi:
nebo se je zavleklo z oblaki il cielo si coprì di nuvole

zažaréti (-ím) | zažarévati (-am) perf., imperf.

1. avvampare, accendersi (tudi pren.):
nebo je zažarelo v večerni zarji il cielo si accese del rosso del tramonto

2. pren. risplendere:
zažareti od veselja risplendere di gioia

zgór zgôraj above; (v zgodnjem nadstropju) upstairs

zgór, zgôraj imenovan above-named
zgór, zgôraj naveden above-quoted, above-cited
zgór, zgôraj omenjen abovementioned
kot zgór, zgôraj omenjeno as mentioned above, as above
modro nebo zgór, zgôraj the blue sky above
rdeč zgór, zgôraj in črn spodaj red above and black below
svarilo od zgór, zgôraj a warning from above

zmračèn (-êna -o) adj. offuscato; cupo, ottenebrato:
zmračeno nebo cielo fosco
zmračen obraz cupo in volto

zvézda étoile ženski spol , astre moški spol

Davidova zvezda étoile de David (ali juive)
filmska zvezda vedette ženski spol ali étoile (du cinéma, de l'écran), star ženski spol
jutranja zvezda, danica étoile du matin
morska zvezda (zoologija) étoile de mer, astérie ženski spol
nesrečna zvezda mauvaise étoile
peterokraka zvezda étoile à cinq branches (ali pointes)
zvezda severnica étoile polaire
zvezda stalnica étoile fixe
zvezda večernica étoile du soir
zvezda vodnica étoile polaire, Polaire ženski spol
z zvezdami posejano nebo ciel moški spol étoilé, ciel semé (ali parsemé, criblé) d'étoiles
zvezda se prižge (ugasne) une étoile apparaît, s'allume (pâlit, s'éteint)
biti rojen pod srečno (nesrečno) zvezdo être né sous une bonne (mauvaise) étoile
v zvezde koga kovati porter quelqu'un aux nues, faire le panégyrique de quelqu'un
zaupati svoji zvezdi, verjeti v svojo zvezdo avoir foi (ali être confiant) en son étoile

zvézdast starry; star-like

zvézdasto nebo starry sky

zvézden étoilé, constellé; sidéral

zvezdno leto année sidérale
zvezdno nebo ciel étoilé
zvezdni sistem système moški spol solaire, galaxie ženski spol
zvezdni utrinek étoile filante

zvezdnat pridevnik
1. (poln zvezd) ▸ csillagos
2. (v obliki zvezde) ▸ csillag alakú
3. (čaroben; nepozaben) ▸ legszebb, felejthetetlenPred dobrim letom dni je Julija Barsukova doživljala najbolj zvezdnate trenutke svoje športne kariere. ▸ Egy éve Julija Barsukova sportpályafutásának legszebb pillanatait élte át.

zvezdn|i [é] (-a, -o) nebo: gestirnt, sternklar, sternhell, sternenhell, sternbesät; Stern- (atlas der Sternatlas, oblak die Sternwolke, karta die Sternkarte, kopica der Sternhaufen, vožnja šport die Sternfahrt, nebo der Sternhimmel)

αἰθήρ, έρος (αἴθω), ὁ, ἡ ep. 1. eter, jasnina, nebo. 2. svetloba, zrak.

αἴθρη, ἡ ion. ep., αἰθρία at., ion. ίη (αἴθω) vedrina, čisti zrak, vedro nebo; αἰθρίης pri jasnem (vedrem) nebu; ὑπὸ τῆς αἰθρίας pod milim nebom.

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

ἀ-ληθής 2 dor. ἀλᾱθής [Et. ἀ priv. + λήθος ne prikrit, ne goljufiv; gl. λανθάνω; ἀλήθεια iz ἀλήθεσια] 1. res(ničen), odkritosrčen, istinit, pošten. 2. pravi, zanesljiv; τὸ ἀληθές resnica; v vprašanjih ironično ἄληθες (naglas drugačen kakor v odgovoru); ali zares? v odgovoru: ἀληθές, ἀληθῆ zares, tako je; adv. ἀληθῶς, ἀληθέως, ἀληθές; ὡς ἀληθῶς = τῇ ἀληθείᾳ, ὁ ἀληθῶς οὐρανός resnično (pravo) nebo comp. ἀληθέστερον, sup. ἀληθέστατα.

ἀνα-λαμβάνω [fut. ἀναλήψομαι, pass. pf. ἀνείλημμαι; aor. ἀνελήφθην] 1. act. a) sprejmem, vzamem v roke, primem, ὅπλα popadem, zgrabim, παιδίον vzamem v naročje; μουναρχίην jemljem nase samovlado; vzamem k sebi, povedem s seboj, dvignem, vzamem (s seboj) na ladjo; b) prejmem, dobim nazaj ἀρχήν; c) zopet začnem, poprimem λόγον; d) obnovim κατασκευάς, popravim τρῶμα, ἁμαρτίας; zopet postavim πόλιν, velim komu, da se naj odpočije τετρωμένους; e) osrčim, ohrabrim τὴν πόλιν ἐκ τῆς ἀθυμίας; ἐμαυτόν okrevam, okrepim se; f) pridobim za se δῆμόν τινι; g) oblečem (obleko), πρός τι zvežem z. 2. med. lotim se česa, prevzamem kaj, podvržem se čemu μάχην, κίνδυνον. 3. pass. vzdignem se (proti nebu), ἀνελήφθη bil je v nebo vzet NT.

ἄνω¹ (gl. ἀνά, ἄνα) adv. 1. krajevno a) pri glagolih premikanja: gori, navzgor, od obale v deželo, ἡ ἄνω ὁδός pot v notranjost dežele, vzhod, ἡ τύχη ἄνω φέρεται sreča je mila; b) pri glagolih mirovanja, subst. in v zvezi s spolnikom: zgoraj, na vrhu, v notranjosti dežele; τὰ ἄνω gornji deli, vrhovi, višave, nebo; οἱ ἄνω τόποι notranja dežela NT; ἕως ἄνω do vrha, αἴρω ὀφθαλμοὺς ἄνω dvignem oči kvišku NT; ὁ ἄνω gornji; ἄνω βλέπω živim še, οἱ ἄνω oni, ki še žive, ὁ ἄνω βασιλεύς perzijski kralj; οἱ ἄνω θεοί nebeški bogovi; NT ἡ ἄνω κλῆσις nebeški poklic; severno, vzhodno, ὅσσον Λέσβος ἄνω ἐέργει kar L. na severu omejuje; ἡ ἄνω Ἀσίη gorenja Azija. 2. časovno: prej,. 3. z gen.: nad. 4. v zvezi ἄνω κάτω ποιεῖν, τιθέναι zmešati, preobrniti. – comp. ἀνωτέρω bolj zgoraj, više nad. – sup. ἀνώτατα, -τάτω najviše, οἱ ἀνωτάτω najvišji.

ἀργεστής, οῦ, ep. άο (ἀργής) ki prepodi oblake, ki razvedri nebo, razvedrilec.

ἄστρον, τό (ἀστήρ) zvezda, ozvezdje; pl. nebo, ἄστρων εὐφρόνη zvezdna noč.

Ἄτλας, αντος, ὁ 1. oče Kalipse, bog, ki nosi nebo. 2. gora Atlas v zahodni Afriki; preb. Ἄτλαντες, οἱ, adi. Ἀτλαντικός 3 πόντος Atlantsko morje. 3. pritok Istra.

αὐγή, ἡ (dnevna) luč, svetloba, svetlost, blesk, sijaj, blišč, žar, žarek ἡλίου, βροντᾶς; Διὸς αὐγαί nebo; ὀμμάτων oko, pogled; ἡ περὶ τὸ φῶς αὐγή od solnca izvirajoči žarki; ἄχρις αὐγῆς do jutranjega svita, do dne NT.

ἐπι-νέφελος 2 (νεφέλη) ion. oblačen, τὰ ἐπινέφελα oblačno nebo.