Franja

tittle [titl] samostalnik
pičica (na i), tilda
figurativno jota, malenkost

every tittle vsaka malenkost (mrvica)
not a tittle of it niti mrvice ne
to a tittle na las točno (natančno), do pičice

točno¹ [ó] (natančno) genau, exakt
točno po naravi (realističen) naturgetreu
točno! richtig!, ganz recht!
biti točno po meri eine hohe Maßgenauigkeit haben
navesti točno številko za (etwas) exakt beziffern

tōtus¹ 3, gen. tōtīus, dat. tōtī (iz *tou̯etos „nagačen“ : *tou̯eo polniti, gatiti; prim. tōmentum in tumeō), pron. adj.

1. (o nedeljenem predmetu) cel, ves, poln, v polnem obsegu (bivajoč): totius Galliae imperio potiri C., totius anni fructus Ci., totā nocte continenter serunt C., gregem universum voluit totum evertere Pl. vso čredo naenkrat, tota terra Ci., totus mons C., totum corpus Cu., totā mente atque omnibus artubus contremescere Ci.; sex menses totos Ter.; od tod poseb. hiperbola, kadar ne želimo natančno povedati časa, npr. toto triennio Suet. (dejansko sta bili le dve leti in nekaj mesecev).

2. ves, čisto ves, prav ves, cel, celoten, vesoljen, starejše čiherni, v pl. tudi vsi skupaj (o predmetu v naspr. z njegovimi deli): totus equitatus Auct. b. Alx., totis horis Pl., totas in horas Pr., totis copiis C., totis viribus L., Ph. na vso moč, tota armenta V., totos miseruit Ap.

3. metaf. ves = popolnoma, docela, povsem, scela, sceloma, z dušo in telesom: eum Dio adeo admovit, ut se totum ei traderet N., Catoni me totum ab adulescentiā dedidi Ci., totus et mente et animo in bellum insistit C., totus in illis (sc. nugis) H. ves = popolnoma zatopljen, sum vester totus Ci., totus doleo (gaudeo) Pl. sama žalost (samo veselje) me je, totus in amore est Ter., in prece totus eram O., fratris Thais tota est Ter., plebs Hannibalis tota esse L., tota tibi est (sc. puella) Tib. vsa tvoja, totus pietatis est Plin. iun. sama pobožnost ga je, totus animi Plin. ves duša, totus dei Val. Fl. ves navdušen. — Od tod subst. tōtum -ī, n celota, vse (naspr. dimidium, pars): Ter., Sen. ph., Macr., Arn., pl. tota Ci. (naspr. partes), totum in est, ut … Ci.; od tod adv.
a) ex toto popolnoma, docela, povsem, čisto: Col. Cels., ex toto illa deserere O.
b) in toto Ci. pri celi stvari = (na)sploh.
c) in totum v celem, v celoti (naspr. particulatim): Sen. ph.; od tod = popolnoma, docela, povsem, čisto: L. epit., Col.; tudi = sploh: Col.

Opomba: Gen. tōtĭus: Lucr.; star. gen. tōtī: Afr. ap. Prisc., omni totae familiae Pl. ap. Varr., totae civitati Ap., totae (dat. ali gen.) rei Corn.; dat. m in n toto: toto orbi Pr., toto exercitui C., toto oppido Hirt., toto corpori Cu., toto generi Hyg., toto Romano populo Ap., toto familiae patrimonio Ap.

toucher [tʌ́čə] samostalnik
kdor se dotakne, dotika; zadetek (pri streljanju)

to a toucher za las natančno, do pičice na i
as near as a toucher sleng za las (npr. uiti nevarnosti)

tractātiō -ōnis, f (tractāre)

1. tipanje, otipavanje, ravnanje s čim, obdelava, obdelovanje, traktácija: farinam assidua tractatione perdomari Sen. ph.; s subjektnim gen.: manuum Cael.; z objektnim gen.: usus et tractatio beluarum Ci., tractatio armorum, tibiarum Ci.

2. metaf.
a) obdelava, obdelovanje česa, ukvarjanje, pečanje s čim: litterarum, philosophiae Ci., materiae Sen. ph., veterum scriptorum Gell.
b) ravnanje s kom, vedenje, obnašanje do koga: mala tractatio Sen. ph., Q.
c) occ. α) kot ret. t.t. posebna raba kake besede: Ci. β) (natančna, obsežna) razprava, obravnava, preiskava, (natančno, obsežno) razpravljanje, obravnavanje, preiskovanje: violentissima Sen. rh., tractatio est magis quam quaestio Sen. ph.

trait [trɛ] masculin požirek; poteza, črta; vleka, vlečenje; vprežnica (vrv, jermen); strelica, puščica; streljanje (z lokom); ostra opazka; dober domislek; sijajna misel; dejanje; odnos, ozir (à do); pluriel poteze v obrazu

à grands traits v velikih požirkih
comme un trait kot strelica hiter
d'un (seul) trait z eno (samo) potezo
(tout) d'un trait v dušku
bête féminin, animal masculin de trait vprežna živina, žival
trait corrompu prostoročno potegnjena črta
trait de courage hrabro dejanje
trait de génie genialna poteza
trait de caractère poteza v značaju
trait de pinceau poteza s čopičem
trait d'esprit duhovit domislek
trait d'union vezaj
avoir les traits réguliers imeti pravilne poteze v obrazu
avoir trait à nanašati se na, imeti zvezo z
boire à longs traits piti v dolgih požirkih
boire d'un (seul) trait izpiti na dušek
copier trait à trait kopirati črto za črto, zelo natančno
décrire, raconter à grands traits opisati, pripovedovati v glavnih potezah
décocher un trait izstreliti puščico (à quelqu'un proti komu)
dormir jusqu'à midi d'un seul trait spati nepretrgoma do poldneva
partir, filer comme un trait kot puščica odleteti, švigniti, planiti
(figuré) il ne reste qu'à tirer un trait in sedaj potegnimo črto in pozabimo vse staro!
servir de trait d'union entre deux partis opposés biti, rabiti za posrednika med dvema nasprotnima si strankama

uglaševal|o srednji spol (-a …) der Stimmer (natančno Feinstimmer), der Abstimmungsregler

vaglio m (pl. -gli)

1. rešeto:
vaglio a mano, meccanico ročno, strojno rešeto
vaglio per la ghiaia, per il grano rešeto za gramoz, za žito:
gettare l'acqua nel vaglio pren. nositi vodo v morje, početi kaj jalovega
passare al vaglio rešetati (tudi pren.)

2. pren. rešetanje, natančen pregled:
fare un vaglio skrbno izbrati
passare, sottoporre al vaglio qcs. kaj natančno prerešetati, pretresti

verbatim [və:béitim] (latinsko)

1. prislov
dobesedno, z istimi besedami; od besede do besede

verbatim et litteratim do črke natančno, dobesedno

2. pridevnik
dobeseden, veren

3. samostalnik
dobesedno poročilo

Verstand, der, (-/e/s, ohne Plural) razum, intelekt; figurativ pamet; (Sinn) pomen (engster najožji, weitester najširši); den Verstand verlieren znoreti; seinen Verstand zusammennehmen natančno premisliti/pretehtati; bei Verstand sein biti razumen; nicht ganz bei Verstand ne pri pravi (pameti); mit Verstand razumno; da steht der Verstand still tu se človeku pamet ustavi; nimm doch Verstand an! imej no pamet!

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

vīcēnārius 3 (vīcēnī) dvajset vsebujoč (imajoč), dvajseten, dvajsetiški: lex quina vicenaria (quinavicenaria, quinivicenaria) Pl. = Pletorijev (Plajtorijev) zakon (lex Plaetoria; kdaj je bil sprejet, se ne ve natančno), ki je še ne 25 let stare Rimljane ščitil pred oderuštvom s tem, da jim je prepovedoval izposojo denarja, fistula Vitr., Front. cev iz 20 palcev široke pločevine; subst. vīcēnārius -iī, m dvajsetletnik: Arn.

vicino

A) agg.

1. bližen, soseden:
case vicine sosedne hiše
parente vicino pren. bližnji sorodnik
stati vicini sosedne države

2. bližen, ki je blizu:
essere vicino a partire pripravljati se na odhod
essere vicino ai quaranta biti blizu štiridesetim letom

3. pren. soroden, podoben

B) m (f -na) sosed, soseda:
essere in buoni, cattivi rapporti coi vicini biti v dobrih, slabih odnosih s sosedi

C) avv. blizu, poleg:
da vicino od blizu, pren. dobro, natančno, podrobno:
conoscere qcn., qcs. da vicino koga, kaj dobro poznati
farsi vicino približevati se

Č) prep. vicino a

1. zraven, blizu:
ci sono andato vicino pren. malo je manjkalo (do česa), skoraj bi bil...

2. pri:
vicino a Gorizia pri Gorici

vindex -icis, m, f (beseda etim. ni natančno pojasnjena; morda iz *veni [*vini] in dicere; veni [vini] najbrž sor. z irskim fine velika družina (rodovina), sorodstvo, pleme, fin-gal morilec člana rodovine, s starogalskim Veni-carus svoje rodovine vreden, s stvnem. wini rodovinski, prijatelj; *veni-dic-s [*vini-dic-s] bi bil torej tisti, „ki pred sodnikom pove, da je kdo „pripadnik njegovega rodu“ in ga lahko brani kot porok ali „tisti, ki zahteva prisoditev kake stvari kot rodbinske lasti“, ali „tisti, ki napove krvno maščevanje“, tj. da bo njegov rod krvavo maščeval kako storjeno mu krivico; prim. lat. vindicō [vendicō], vindiciae in venus eris)

1. kdor kje posega vmes, odločevalec: dignus vindice nodus H. zaplet, vreden, da ga kdo (kak bog) razreši.

2. tisti (tista), ki zahteva kako pravico, tisti (tista), ki vzame koga v zaščito, porok (porokinja), garant (garantinja), branitelj (braniteljica), zaščitnik (zaščitnica), zavetnik (zavetnica), rešitelj (rešiteljica), osvoboditelj (osvoboditeljica): Pl., Sen. tr., Cl., Dig. idr., vindex ab eo, quod vindicat, quo minus is, qui prensus est, ab aliquo teneatur Fest., assiduo vindex adsiduus esto proletario civi, quoi quis volet vindex esto Tab. XII ap. Gell., Milo vindex vestrae libertatis Ci., habet sane populus tabellam quasi vindicem libertatis Ci., vindex aeris alieni Ci. zaščitnik upnikov, maiestatis imperii L., regni Iust., periculi L. rešitelj iz revščine, iniuriae L. branitelj zoper krivico, vindex ultorque parentis O., timuere dei pro vindice terrae (= pro Hercule) O., vindice decepto O. prekanivši (ukanivši) čuvarja zlata (zmaja); kot adj. = braneč kaj, potegujoč se za kaj: vox una vindex libertatis L., vindicibus pacatus viribus orbis O. od braneče moči (Herkulove).

3. kaznovalec (kaznovalka), maščevalec (maščevalka), starejše osvetnik (osvetnica): te vindicem coniurationis vis esse Ci., custos ac vindex cupiditatum Ci., carcer vindex nefariorum Ci., Furiae deae … vindices facinorum et scelerum Ci., tu debita vindex huc ades Stat. (o Tizifoni), iniuriae L. preprečevalec; occ.: vindex rerum capitalium S. izvrševalec kazni v kazenskih pravdah, rabelj, krvnik; pren.: honori posterorum tuorum ut vindex fieres Pl. da postaneš tako rekoč rabelj časti … = da omadežuješ čast … ; kot adj. = maščujoč, maščevalen, kaznujoč, kaznovalen: vindice flammā everti penates O., facta virûm multantes vindice poenā, Eumenides Cat. — Kot nom. propr. C. Iūlius Vindex Gáj Júlij Víndeks iz knežjega rodu Akvitancev, propretor v severni Galiji v času cesarja Nerona, zoper katerega se je dvignil l. 67 po Kr.: T.

vireō¹ -ēre (etim. beseda ni natančno pojasnjena; menda sor. s skr. jīráḥ živahen, gr. διερός živ, svež, let. dzīras (pl.) pojedina, domnevno tudi sl. žir; prim. lat. vīvō)

1. zeleneti, zelen biti: Pr. idr., arbores aliae semper virent, aliae hieme nudatae Ci., fronde virere novā V., serpens squamā virere recenti solet O. zelenkasto se lesketati, zelenkasto spreminjati se, pectora felle virent O., Taygeti virent metalla Mart. od (zelenega) marmorja.

2. metaf. biti čvrst, biti krepek (krepak), biti živahen, biti svež, biti v cvet(j)u (moči): Cl. idr., virebatque integris sensibus (sc. Camillus) L., dum virent genua H. Od tod adj. pt. pr. virēns -entis
a) zeleneč, zelen: hedera H., cultor virentis agelli H., mare Gell.; subst. virentia -ium, n rastlinje, rastlinstvo, rastline: Col.
b) metaf. mladostno čvrst, čil, krepek (krepak), živ, živahen, svež, cvetoč, mladosten, močen (močan): virentis … Chiae (sc. puellae) pulchris … in genis H., donec virenti canities abest morosa H., aevi flore virens Sil., puelli puellaeque virenti florentes aetate Ap., mente virens Stat., virium gloria virente florere Iust.; occ.: virens in Aetna flamma H. ki živi (biva) v Etni.

visiter [-te] verbe transitif

visiter quelqu'un obiskati koga iz usmiljenja (reveže, bolnike, ujetnike)
visiter un pays; une ville; un monument; un musée obiskati, ogledati si deželo, mesto, spomenik, muzej
visiter un coffre natančno pregledati kovček (skrinjo)

zēro

A) agg.

1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč

B) m

1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

5. (znak) nič, ničla

6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači

ἀκρῑ́βεια, ἡ (ἀκριβής) 1. natančnost, točnost, temeljitost, skrbnost, vestnost; δι' ἀκριβείας, πρὸς (εἰς) ἀκρίβειαν = ἀκριβῶς natančno, temeljito, εἰς τὴν ἀ. φιλοσοφέω pečam se (pre)natančno s filozofijo, tiram filozofijo do skrajnosti; τοῦ ναυτικοῦ red, stroga vojaška pokorščina na ladjah. 2. varčnost, pičlost, štedljivost.

ἀκρῑβής 2 1. točen, natančen, temeljit, skrben, marljiv; δίαιτα stroga zmernost v jedi in pijači; θώρηξ prav tesen, tesno se prilegajoč oklep; τὸ ἀκριβές = ἀκρίβεια natančnost, strogost, ἐντὸς τοῦ ἀκριβοῦς ne tako strogo kakor zahteva zakon; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno povedano = pravzaprav. 2. varčen, skopuški; ἀκριβῶς καὶ μόλις komaj, jedva, toliko da še.

ἀκριβολογέομαι d. m. natančen sem v čem, natančno preiskujem, obravnavam kaj περί τινος.