Franja

gladius -iī, m (domnevno kelt. beseda)

I.

1. kratek, nožu podoben meč za suvanje (medtem ko je ēnsis daljši meč, pripravnejši za udarec); gladius rim. vojaka je bil 2/3 m dolg, dvorezen in raven: gl. cruentus CI., vaginā vacuus CI. goli meč, gl. quo noxii iugulantur VAL. MAX. rabeljski meč, gladios stringere C., V. ali destringere CI., C., L. ali gladium educere CI. EP., C., S. ali educere e vagina CI. ali nudare gladios O. meč(e) izdreti, potegniti (iz nožnice), gladium recondere in vaginam CI. ali samo condere T. meč vtakniti (v nožnico), gladiis pugnare ali rem gerere C. pilis missis ad gladios redierunt C. so segli po mečih gladio succinctus CORN. ali accinctus L., T.; preg. pren.: suo sibi gladio hunc iugulo TER. pobijam ga z njegovim lastnim orožjem = z njegovimi lastnimi besedami (prim.: quid igitur pugnes adversus eos homines, qui suo sibi gladio pereunt? LACT.), aut tuo, quemadmodum dicitur, gladio (z orožjem) aut nostro defensio tua conficiatur CI., plumbeo gladio iugulari CI. EP. biti pobit s slabimi dokazi, ignem gladio scrutari H. ogenj z mečem prebrskavati = „ogenj z oljem gasiti = prilivati olje na ogenj“, destrictis gladiis fraudium simplicis puellae ... cogitationes invadunt AP. z ostrim orožjem sleparstva.

2. meton. kar se naredi z mečem, umor, uboj, smrt: gladiorum impunitas CI., summa impunitas gladiorum CI. EP., licentia gladiorum CI. EP., sublatus modus gladiis LUCAN., locare ad gladium SEN. PH. ali comparare homines ad gladium LACT. za gladiatorsko borbo, damnari ad gladium ICTI. na gladiatorsko borbo, ius gladii DIG. oblast nad življenjem in smrtjo. –

II. metaf.

1. „Meč“, naslov nekega spisa: SUET.

2. črtalo pri plagu: PLIN. (18, 18, 48).

3. riba sabljak, riba sabljarka = prava mečarica: PLIN.

4. = spatha (pri statvah): ENN. – Soobl. gladium -iī, n meč: LUC. AP. NON., VARR., Q. (ki graja to obliko).

glasiti se to sound; (vsebina pisma itd.) to read, to run, to be worded

glasiti se takole to run as follows (ali like this), to be worded as follows
naslov se glasi (nekako) takole the address runs (ali reads) (somewhat) like this
njegovo pismo se je glasilo takole his letter ran thus
dopisnica se glasi takole the postcard reads as follows
to mesto se angleški glasi... translated into Englisch this passage reads...

glavn|i¹ (-a, -o) Haupt- (cilj das Hauptziel, dedič der Haupterbe, dobitek der Hauptgewinn, igralec der Hauptdarsteller, izhod der Hauptausgang, krivec der Hauptschuldige, krov das Hauptdeck, motor der Hauptmotor, naslov der Haupttitel, nosilec der Hauptträger, obrok die Hauptmahlzeit, odjemalec der Hauptabnehmer, oltar der Hauptaltar, opornik die Hauptstütze, pogoj die Hauptbedingung, pomen die Hauptbedeutung, portal das Hauptportal, posevek die Hauptfrucht, predmet das Hauptfach, priključek der [Hauptanschluß] Hauptanschluss, slop die Hauptstütze, sodnik der Hauptschiedsrichter, Oberschiedsrichter; stan das Hauptquartier, telefonski aparat der [Hauptanschlußapparat] Hauptanschlussapparat, trg der Hauptplatz, vhod der Haupteingang, vod die Hauptleitung, zidec/napušč das Hauptgesims, apsida die Hauptapsis, napaka der Hauptfehler, poteza der Hauptzug, cesta die Hauptstraße, črpalka die Hauptpumpe, figura die Hauptfigur, igralka die Hauptdarstellerin, knjiga das Hauptbuch, korenina die Hauptwurzel, krivec der/die Hauptschuldige, gradbeništvo, arhitektura ladja das Hauptschiff, naloga die Hauptaufgabe, pravo obravnava die Hauptverhandlung, pošta das Hauptpostamt, priča der Hauptzeuge, proga die Hauptlinie, Hauptstrecke, Hauptbahn, prometnica die Hauptverkehrsader, ročica die Hauptverteilerleitung, sestavina der Hauptbestandteil, težava die Hauptschwierigkeit, pravo točka obtožnice der Hauptanklagepunkt, ulica die Hauptstraße, vloga die Hauptrolle, zahteva die Hauptforderung, stikalo der Hauptschalter)

glōriōsus 3, adv.-ē (glōria)

I. slaven, slovit, preslaven, sloveč, slave vreden: mors CI., illa fuga, nobis gloriosa CI., clarorum hominum facta gl. CI., bene de re publ. mereri gloriosum est CI., quae si in privatis gloriosa sunt, multo magis commemorabuntur in regibus CI., gloriosius alicui CI., gloriosissimum factum CI., nostri populi honores fuerunt rari et gloriosi N., gl. princeps, gloriosissimae victoriae SUET., dies gloriosissimus T., qui res magnas manu saepe gessit gloriose NAEV. FR., gloriose triumphare CI. EP., reliqua gloriosius retinebat S. AP. GELL., quod per ipsos confici potuit, gloriosissime ... confecerunt CI. EP. –

II.

1. slavohlepen, častihlepen, častilakomen, visoko leteč, visoko segajoč, za visokim težeč: qui ... gloriae cupidos gloriosi reprehendunt CI., militis spiritus gl. VAL. MAX., gl. animus SUET.

2. (v slabem pomenu) bahav, samohvalen, širokousten, napihnjen, napuhnjen: miles PL., milites glor. CI., glor. philosophia, ostentatio civitatis CI., nihil enim umquam neque insolens neque gloriosum ex ore eius exiit N., pavo, gloriosum animal PLIN., epistulae glor. PLIN. IUN., gloriose amiciri, proloqui PL., ex ordiri, mentiri gloriose CI., gloriosius de re praedicare CI.; Miles gloriosus Bahavi vojščak, Vojak bahač (širokoustnež), naslov Plavtove komedije: PL., imitari militem gloriosum CI.

handle¹ [hændl] samostalnik
roč, ročaj; ročica, kljuka
figurativno opora, prijemališče
figurativno prilika, priložnost

šaljivo handle of the face nos
handle to one's name naslov pred imenom
to fly off the handle razburiti se

Heautontīmōrūmenos -ī, m (gr. ἑαυτὸν- τιμωρούμενος = ipse se poeniens) „Mučitelj samega sebe“, „Samomuk“, naslov Terencijeve komedije: Ter.

hēdyphagetica -ōrum, n (gr. ἡδυφαγετικά) „Slaščice“, naslov neke Enijeve pesmi: Ap.

hērōis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. ἡρωΐς) = hērōīnē: Stat., Suet. tu … veteres heroidas aequas O.; gr. dat. pl. heroisin: O.; Heroides naslov Ovidijevim pismom herojinj po Prisc.

HIV negativen stalna zveza
(ki ni okužen z virusom HIV) ▸ HIV-negatív
Na izvidu piše, da je HIV negativen, poleg tega pa še njegovo ime, priimek in naslov. ▸ A leleten szerepel, hogy HIV-negatív, emellett pedig szerepel rajta a családi és az utóneve, valamint a címe.
Sopomenke: HIV-negativen

honestus 3, adv. -ē (honōs)

1. častit, časten, čislan, spoštovan, časti —, spoštovanja vreden, imeniten, ugleden, veljaven: nupsit Aurio, adulescenti honesto et nobili Ci., cum Androne, homine honestissimo Ci., vir bonus atque honestus Ci., viri fortes atque honesti Ci., huic homini … honestissimae civitatis honestissimo Ci., viri clari magis quam honesti S., honestae familiae plebeiae Ci., Percenniorum domus honestissima Ci., honesto loco natus Ci. ali loco natus honesto C. ali samo honesto loco, genere honesto N. = honeste geniti L. ali honeste natus Suet. iz dobre hiše, spoštovanega rodu, honestos (= honoratos) fascibus et sellis (sc. parentes) nollem mihi summere H.; poseb. kot naslov konjenikov = častit, spoštovan: h. equites Ci., de Papinio, locupleti honestoque equite Rom. Ci., Q. Septicio, honestissimo equite Rom. Ci.; parum honeste habere pudicitiam Ci. ceniti, spoštovati; o stvareh: Lanuvium, municipium honestissimum Ci., honestissimo loco statuam ponere Ci., laudationes honestissimae Ci., honestae manus Plin. roke odličnikov. Subst. honesti -ōrum, m odličniki, imenitniki, veljaki: Ci., Q., Suet.

2. časten = dostojen, pristojen, spodoben, pošten, blag, čednosten, kreposten: certatio, postulatio, convivium Ci., h. pax aut bellum necessarium Ci., mors honesta saepe vitam turpem exornat Ci., honesta nomina turpissimis rebus imponere Ci., studiorum honestissimorum societas Ci., dies honestissimus Ci., h. res Corn., omnium honestarum rerum egens S. nezmožen živeti družbenemu položaju primerno, brez sredstev za tako življenje, h. exitus, h. suffragatio S., h. funus N., nomen, officium H., mater h. H., victoria L., ordo h. L. vojaško častno mesto, artes honestae (= liberales) Cu. ali honestissimae Ci., mors Cu., T. honesti civium exitus T., praecepta Q., h. ignis (= ki v nebo kažejo) Stat., furiae h. (= slavohlepnost) Stat., honeste cenare ali vivere Ci., S., honeste se gerere Ci., honeste acta aetas Ci., honeste in pugna cadere, honeste moriundi facultas Ci., facultas vere ac honeste iudicandi Ci. pravo in dostojno sodbo izreči, pater honestissime triumphaverat Ci., quae in nostris rebus non satis honeste, in amicorum fiunt honestissime Ci., honeste mori Cu., Sen. ph., quo (sinus) honestius caderet Suet.; honestum (honestius, honestissimum) est z inf. ali ACI: Ci. idr.

3. sup.: honestumne factu sit an turpe Ci., honestum dictu L., honestum susceptu Lact.; kot subst. honestum -ī, n nravna dostojnost, nravno dobro, nravnost, čednost, krepost: honestum … in sapientibus est solis neque a virtute divelli umquam potest Ci., quibus divitiae bono honestoque potiores erant S., index honestum praetulit utili H., rigidi servator honesti Lucan., omnis honesti iustique disciplina Q., honesti participem esse Iuv.; v pl.: Sen. ph., omnia honesta atque inhonesta vendere S. ali laudare T.

4.
a) lep, ličen, brhek, čeden: eunuchus, facies, forma Ter., Sicyonia Luc., dignitate erat honestā N., asinus Varr., spadices (equi), caput, os, pectus V., arma O., armamenta Ap., equus ad speciem honestus Ap., philosophi ab ore honestissimi Ap. dokaj lepega obraza; subst. honestum -ī, n lepo, lepota: nec si quid honesti est, iactat habetque palam H.
b) metaf. ki se lepo glasi (a je le na videz resnično): honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, to je prav lepo slišati (pa ni res), honestum et probabile nomen Ci., honestae causae abeundi Lucr. na videz pristni vzroki.

honor moški spol čast, spoštovanje, dostojanstvo, slava; nravnost

campo de honor polje slave, bojišče
caso de honor stvar časti
dama de honor častna dama
doncella de honor družica
matrícula de honor odlično šolsko spričevalo
en honor de v čast
lo considero un gran honor imam za veliko čast
hacer honor a su firma točno izpolniti svoje obveznosti
hacer honor al giro plačati menico
tengo el honor de presentarme čast mi je se predstaviti
honores pl častni naslov, izkazovanje časti
hacer las honores de la casa pozdraviti goste (v svojem domu)
hicimos los honores a la comida jed nam je dobro teknila

hortātiō -ōnis, f (hortārī) bodrenje, spodbuda, spodbujanje, vnemanje, podžiganje, opogumljanje, priganjanje, prigovarjanje, opomin(janje): Don., hortatione agere cum aliquo Ci. opogumljajoče postopati s kom, clamor permixtus hortatione S., h. remigum nautarumque L.; v pl.: contiones hortationesque Ci. podžigajoči nagovori, hortationes ad philosophiam (naslov Avgustovega spisa) Suet.

hr̀ptenī -ā -ō, hrptènī -ā -ō hrbtni: -a moždina, kost; hrpteni naslov knjige nahrbtni naslov na knjigi

Hymnis -idis, f (Ὑμνίς = Pevka) Hímnida,

1. ime grške hetere kot naslov komedije Cecilija Stacija: Caecil., Ci.

2. ime Lucilijeve ljubice: Luc.

Hypobolimaeus -ī, m (gr. ὑποβολιμαῖος podtaknjen, podvržen) Podtaknjenec, naslov neke Menandrove komedije: Q., Gell.

ībis, gen. ībis in ībidis, acc. sg. ībim in ībin, gen. pl. ībium, f (gr. ἶβις) ibis, ptica močvirnica v Egiptu, posvečena Izidi: Mel., Plin., Iuv., ne fando quidem auditum est crocodilum aut ibin aut faelem violatum ab Aegyptio Ci., ibes maximam vim serpentium conficiunt Ci. — Ibis tudi naslov sramotilne Ovidijeve pesnitve.

Īda -ae, f, pesn. Īdē -ēs, f (Ἴδη, dor. Ἴδα = gozdnato pogorje)

I. Ída, gorsko ime

1. visoko gorovje v Frigiji in Troadi ob mizijski meji, glavno prizorišče Kibelinega bogoslužja: Varr., Mel., Plin., iugis summae surgebat Lucifer Idae V., gluten et visco et Phrygiae servant pice lentius Idae V., imminet Ida super, profugis gratissima Teucris V., celeberrima fontibus (= gr. πολυπῖδαξ), Ide O., Solymus Phrygiā comes unus ab Ida O.

2. gorovje sredi Krete, kjer so vzgajali Zevsa: Plin., dictamnum genetrix Cretaeā carpit ab Ida V., viderat Iasium Cretaeā diva sub Ida O., sub umbrosis nemorosae vallibus Idae O. — Od tod adj. Īdaeus 3 (Ἰδαῖος) idski, z Ide
a) = frigijske Ide ali z nje, včasih = trojanski: Idacus pastor Ci. (= Paris, ki je na frigijski Idi pasel čredo), Idaea mater Ci. ali alma parens Idaea deûm V. = Cybele, idaei chori V. = Kibelino spremstvo, urbes, pices, silva V., pinūs V. ali naves H. iz idskega lesa, trojanske, hospes, iudex (= Paris) O., collis ali iugum O. ali mons Mel., vertices, Simois Pr., cinaedus (= Ganimed, ki ga je Jupiter v podobi orla ugrabil na frigijski Idi) Mart.; kot subst. Īdaeus -ī, m „Idski“, Idáj, samogovoreče ime Trojancev, npr. Priamovega voznika: V., Ganimedovo: Petr. (?); pesn. = rimski (ker Rimljani baje izhajajo od Trojancev): Id. sanguis Sil.
b) = kretske Ide, z nje ali na (ob) njej: Digiti ali Dactyli, gl. digitus in dactylus; Creta … medio iacet insula ponto; mons Idaeus ubi (est) V., mons Id. Mel., Id. Iuppiter, Id. antra V., Id. bustum Mart. Jupitrov grob. —

II. žensko ime: Nisus … , comitem Aeneae quem miserat Ida venatrix V., cyathis … libatur … Ida tribus Mart.; kot naslov Afranijeve komedije: Fest.

imperātor (pesn. soobl. induperātor) -ōris, m (imperāre)

1. zapovedovalec, zapovednik, oblastnik: Pl., Plin., ille populus est imperator omnium gentium Ci. (kot Jupitrov vzdevek), Iovem imperatorem quanto honore fuisse arbitramini? Ci.; od tod annua imperia, binos imperatores (= konzula) sibi fecere S.; pesn. (da ga je moč uporabiti v heksametru): uter esset induperātor Enn. oblastnik, induperatorem classis super aequora verrit Lucr.

2. occ. zapovednik v vojski, vojskovodja, (vrhovni) poveljnik, nadpoveljnik, vrhovni poveljnik: Enn. in Lucr. (v obl. induperator), aliae sunt legati partes atque imperatoris; alter omnia agere ad praescriptum, alter libere ad summam rerum consulere debet C., uti C. Pansa, A. Hirtius consules imperatores (konzula kot vrhovna poveljnika) supplicationes constituant Ci., solent hoc boni imperatores facere, cum proelium committunt Ci.

3. kot častni naslov
a) (nav. zapostavljen (lastnemu imenu) zmagovit poveljnik: (Scipioni) maximum nomen erat imperatoris, quo se milites sui appellasent L., si quis … Thracum mille aut duo milia occidisset, illum hac consuetudine, quae increbruit, imperatorem adpellaret senatus? Ci.; to pravico (namreč podeljevati naslov „imperator“) so si pozneje prisvojili rim. cesarji, ki so si tudi sami sebi pritikali ta vzdevek v pomenu
b) vladar, cesar: imp. Nerva Plin. iun., imp. Augustus Suet.; prvi, ki je imel ta naziv stalno, je bil Cezar. Oktavijan ga je postavil namesto prvega imena Caius; navadno stoji v tem pomenu pred osebnim imenom; pozneje tudi brez lastnega imena = rimski cesar: Suet., Plin.

imperātōrius 3, adv. -ē (imperātor)

1. po poveljniško, poveljnika vredno (dostojno), poveljniški, poveljnikov: virtutes imperatoriae Ci., i. ardor oculorum Ci. ali forma N. ali verba Q. zapovedujoči, zapovedovalen, dignitas i. Ci., ius i. Ci., i. partes C. vloga, mesto … , imperatoriae laudes Ci. vojskovodjeva slava, nomen i. Ci. naslov (naziv) „imperator“, haud imperatorium est T. ne pristoji imperatorju, navis imp. Plin. poveljniška, admiralska.

2. (v cesarski dobi): cesarski, cesarjev: Suet., decus i., i. uxor T.

ineptia -ae, f (ineptus) napačnost, neumnost, neprimernost: Pl., Prud., video ego tuam ineptiam Ter.; klas. le pl. ineptiae -ārum, f norčije, burke, bedarije, neumnosti, čenče, domisleki, domislice, neslanosti: Pl., Caecil. fr., Q., Petr., Sen. ph., Suet., quibus iusiurandum iocus est, existimatio verba et ineptiae Ci., ut eos partim scelerum suorum, partim etiam ineptiarum paeniteat Ci., suis ineptiis plaudere T. lastnim burkam ploskati, „jeziti svojega osla“, ineptiae aniles Ci. babje bajke (čenče), facere quid ineptiarum Cat.; kot naslov nekega spisa: libellos ineptiarum (domislekov, domislic), qui nunc iocorum inscribuntur, componere instituit Suet.