Franja

bóbilis

de bóbilis brez truda; meni nič, tebi nič

bode¹ [boud] prehodni glagol & neprehodni glagol
napovedati; obetati, dati slutiti

this bodes no good nič dobro ne kaže
to bode ill slabo kazati

bog in batina frazem
lahko ironično (vodilna oseba, ki ukazuje in ji nihče nič ne more) ▸ atyaúristen, élet-halál ura
Za njim stojijo nekateri uslužbenci v občini in posamezniki iz političnih strank, ki se imajo za vsemogočnega boga in batino! ▸ Néhány önkormányzati tisztviselő és a politikai pártok egyes tagjai állnak mögötte, akik mindenható atyaúristennek tartják magukat!
Kraljica je bila za tiste čase bog in batina. ▸ A királynő akkoriban élet-halál ura volt.

Bohne, die, (-, -en) Pflanze: fižol, Same: fižolček, fižol, Kaffeebohne: zrno; beim Pferd: čašica; blaue Bohnen krogle, šibre; grüne Bohnen stročji fižol; keine Bohne sploh nič, čisto nič; Bohnen in den Ohren haben biti naglušen

bólje better

bólje in bólje, vedno bólje better and better
čim prej tem bólje the sooner the better
toliko bólje so much the better
tem bólje all the better
oziroma bólje (rečeno) or rather
bólje je (vzeti...) it is preferable (to take...)
zaradi tega mi ni prav nič bólje I am no whit the better for it
gre mu (ekonomsko) bólje he is better off
sedaj mi gre (zdravstveno) bólje I am getting better now
bólje bi storil, če bi ostal doma you'd better stay at home, pogovorno you better stay at home
bólje ne! (= tega Vam ne svetujem) you had better not!
sinoči, oziroma bólje rečeno, davi smo imeli vihar last night, or rather, this morning there was a storm
ni mogel napraviti bólje kot... he could not have done better than...
bólje se počutiti to feel (ali to be) better
posli gredo bólje business is improving
obrniti se, spremeniti se na bólje to change for the better
bólje drži ga kot lovi ga a bird in hand is worth two in the bush

bólje mejor

toliko bolje tanto mejor
vedno bolje cada vez mejor
bolje rečeno mejor dicho
bolje ne bi mogli (Vi) napraviti no podría usted hacer mejor cosa
bolje kot nič mejor que nada
čim prej tem bolje cuanto más antes mejor; más pronto mejor
bolje bi bilo sería mejor; sería preferible, más valdría
stvari gredo na bolje las cosas van mejorando
bolje se počutiti estar mejor

boljše² srednji spol (-ga …) das Bessere (nekaj boljšega etwas Besseres, nič boljšega nichts Besseres)
priti na boljše sich verbessern (tudi pri menjavi službe)
biti na boljšem im Vorteil sein

bóljši better; superior

daleč bóljši better by far
njegova bóljša polovica polovica (= žena) humoristično his better half
sprememba na bóljše a change for the better
on je na bóljšem he is better off
on je videl bóljše dneve (figurativno) he has seen better days, ZDA pogovorno he is a has-been
bóljšega ni mogel storiti kot... he could not do better than...
ima se za nekaj bóljšega he thinks himself superior
ker ni nič bóljšega for want of something better
zdravje je bóljše kot bogastvo health is better than wealth

bóljši meilleur

če (ker) ni nič boljšega faute de mieux
moja boljša polovica ma chère (ali tendre) moitié
boljši ljudje les gens bien

bolla¹ f

1. mehur, mehurček:
bolla di sapone milni mehurček
è finito tutto in una bolla di sapone pren. vse se je razblinilo v nič
in bolla pren. popolnoma vodoravno (z libelo)

2. med. mehur

bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
ah, bon? a, res?
bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
bonne année! srečno novo leto!
bon voyage! srečno pot!
à guoi bon? čemu?
bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
le bon chemin prava pot
de bon cœur srčno rad
de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
de son bon gré prostovoljno
de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
bon homme dobrodušen človek
(à) bon marché poceni
de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
de bonne source iz zanesljivega vira
mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
bon à boire, à manger piten, užiten
bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
bon papa dedek
bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
bon point masculin točka v dobro (v igri)
bon pour le service sposoben za vojaško službo
bon à tirer zrel za tisk
arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
avoir bonne main imeti srečno roko
avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
vous en avez de bonnes! vi se šalite!
en voilà une bonne! ta je pa dobra!
en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
croire, juger bon smatrati za dobro
cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
(familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
c'est bon à savoir to si velja zapomniti
il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
sentir bon (dobro) dišati
comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je

bonheur [bɔnœr] masculin sreča

par bonheur na srečo, k sreči
au petit bonheur na slepo srečo, kakorkoli
j'ai le bonheur de ... srečen sem, imam srečo, da ...
faire le bonheur de quelqu'un osrečiti koga
(familier) si ce stylo peut faire votre bonheur če vam ta nalivnik lahko koristi
jouer de bonheur imeti srečo, uspeti tam, kjer je vse kazalo na neuspeh
porter bonheur prinašati srečo
rien ne trouble, ne gâche, n'assombrit notre bonheur nič ne kali naše sreče

böse

1. Adjektiv zloben, Philosophie zel, der böse Geist zli duh, Zeiten, Überraschung usw.: hud, Finger, Zahn: bolan, ein Kind: poreden; nichts Böses nič hudega; böses Blut machen zbujati hudo kri, povzročati jezo, sovraštvo; jemandem böse sein biti jezen/hud na; böse sein auf/mit biti hud na; böse werden razhuditi se, razjeziti se; böse machen razjeziti

2. Adverb hudo, zelo

botte [bɔt] féminin

1. šop, sveženj, otep

2. škorenj

3. (velik) sod

4. udarec s fioretom, z mečem

botte de paille, de radis šop slame, redkvic
botte en caoutchouc gumijast škorenj
botte de cavalier jahalni škorenj
bottes à revers zavihani škornji
botte de fleurs velik šopek cvetlic
bottes de sept lieues kilometrski škornji
botte de paperasses šop, sveženj, kup (starega) papirja
botte secrète varljiv sunek (pri mečevanju); finta, zvijača, ukana, prevara
haut comme une botte (familier) čisto majhen (zlasti o otroku)
coup masculin de botte brca
avoir du foin dans ses bottes imeti denarja ko pečka
chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) lotiti se nečesa nemogočega
cirer, (populaire) lécher les bottes de quelqu'un klečeplaziti pred kom, peté komu lizati
y laisser ses bottes poginiti
mettre, ôter ses bottes obuti, sezuti škornje
porter, pousser une botte napraviti izpad (pri mečevanju), figuré postati drzen, nesramen, žaljiv; staviti zvito vprašanje
se quereller à propos de bottes za prazen nič se prepirati
ça fait ma botte (populaire) to mi pride ravno prav

bouillie [buji] féminin močnik; kaša (pri izdelovanju papirja)

en bouillie zdrobljen, figuré spremenjen v kašo
la voiture, après la collision, était en bouillie po trčenju je bil avto zmlet v kašo
mettre quelque chose en bouillie spremeniti kaj v kašo
c'est de la bouillie pour les chats to delo ni nič vredno

brȁšno s moka: brašno od pšenice, kukuruza; pšenično, kukuruzno brašno; riblje brašno; od tog -a neće biti pogače iz te moke ne bo kruha; zna svinja što je poskurno brašno; ni zimi bez ruha, ni ljeti bez -a ne putuj; za babino brašno za prazen nič; smijati se, smejati se kao lud na brašno smejati se brez vzroka

brick¹ [brik] samostalnik
opeka, zidak; kos (npr. mila), kocka
sleng fant od fare; domino

like a cat on hot bricks kakor na žerjavici
to come (ali be) down like a thousand bricks hudo ošteti
to drop a brick narediti nerodnost
to have a brick in one's head biti v rožicah, pijan
pogovorno like a hundred (ali thousand) of bricks na vso moč
like a ton of bricks z velikim treskom
to swim like a brick plavati kot kamen
to make bricks without straw delati nekaj iz nič, lotiti se jalovega posla

bricole [brikɔl] féminin oprsni jermen pri konju; oprtnica (nosača); postranska, nepomembna stvar, malenkost; priložnostno delo; odboj, odskok (krogle); ribiška vrvica z dvema kavljema

(coup masculin de) bricole trk
c'est de la bricole to ni nič prida

briga|ti (-m)

1.
se za (skrbeti za) sorgen für

2. (meniti se za) sich scheren um (er schert sich nicht um …)

3. angehen (to te nič ne briga das geht dich nichts an, kaj me briga! was geht mich das an!)

brígati to concern; to regard

kaj me to briga? what is that to me?
to te nič ne briga! it is none of your business!
to Vas nič ne briga! that is not your concern!
on me nič ne briga he is no concern of mine
stvar nikogar ne briga the matter is no one's business
to me nič ne briga that is no business of mine, that doesn't concern me
brígati se to care (za for, about); to concern oneself (with, about); to bother about; (skrbeti za) to attend to, to see to
brigaj se za svoje zadeve (stvari)! mind your own business!, go about your business!
ne briga se za politiko he doesn't concern himself with politics
ne brigajte se za govorice ljudi! don't trouble about what people say