Franja

Zadetki iskanja

  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • nafta f

    1. kem. nafta

    2. kurilno olje, pog. nafta; avto plinsko olje:
    forno a nafta peč na kurilno olje
    impianto di riscaldamento a nafta centralna kurjava na nafto
    motore a nafta avto dizelski motor
  • nafta samostalnik
    1. (naravni vir) ▸ kőolaj, ásványolaj, olaj
    podražitev nafte ▸ kőolaj drágulása
    črpanje nafte ▸ olajkitermelés, kőolaj-kitermelés
    pridobivanje nafte ▸ kőolajtermelés
    iskanje nafte ▸ olajkutatás, kőolajkutatás
    proizvodnja nafte ▸ olajkitermelés, kőlaj-kitermelés
    rafiniranje nafte ▸ olajfinomítás, kőolajfinomítás
    izvoz nafte ▸ olajexport, kőolajexport
    zaloge nafte ▸ kőolajtartalékok
    nahajališče nafte ▸ olajlelőhely, kőolajlelőhely
    rafinerija nafte ▸ olajfinomító, kőolaj-finomító
    razlitje nafte ▸ olajkatasztrófa, olajkiömlés, kőolajkiömlés
    Za vodne ptice veliko potencialno grožnjo predstavljajo onesnaževanje in razlitja nafte. ▸ A szennyezés és az olajkiömlések komoly potenciális veszélyt jelentenek a vízimadarakra.
    črpati nafto ▸ kőolajat kitermel
    severnomorska nafta ▸ északi-tengeri kőolaj
    teksaška nafta ▸ texasi kőolaj
    proizvodi iz nafte ▸ kőolajtermékek
    oskrba z nafto ▸ olajellátás, kőolajellátás
    trgovina z nafto ▸ kőolaj-kereskedelem
    povpraševanje po naftikontrastivno zanimivo olajkereslet, kőolaj iránti kereslet
    cena nafte na svetovnem trgu ▸ kőolaj világpiaci ára
    200 litrov nafte ▸ 200 liter kőolaj
    sod nafte ▸ hordó kőolaj, hordó olaj
    sodček nafte ▸ hordó kőolaj, hordó olaj
    Naftni kartel Opec pokriva dve petini svetovnih potreb po nafti. ▸ Az Opec olajkartell a világ kőolajszükségleteinek kétötödét fedezi.
    Sodček nafte naj bi prihodnje leto povprečno stal okoli 25 dolarjev. ▸ Egy hordó kőolaj jövőre előreláthatólag átlagosan 25 dollárba kerül majd.
    Povezane iztočnice: surova nafta, lahka nafta

    2. (gorivo) ▸ gázolaj, dízel, olaj
    natočiti nafto ▸ gázolajat tölt
    Privezal sem jadrnico ob pomolu s črpalko za gorivo in čakal, da bi prišel uslužbenec in mi natočil nafto. ▸ A csónakot az üzemanyagtöltő mólóhoz kötöttem, és vártam, hogy jöjjön a személyzet egyik tagja feltölteni a tankomat.
    motor na nafto ▸ dízelmotor
    avtobus na nafto ▸ dízeles autóbusz
    peč na nafto ▸ olajkályha, olajkazán
    nafta za ogrevanje ▸ fűtőolaj
    liter nafte ▸ egy liter gázolaj
    smrdeti po nafti ▸ olajszaga van
    politi z nafto ▸ gázolajjal leönt
    rezervoar za nafto ▸ olajtartály
    porabiti 4,1 litra nafte na sto kilometrov ▸ 4,1 liter gázolajat fogyaszt száz kilométerenként
    Zaradi milega vremena so pri ogrevanju porabili manj nafte in plina. ▸ Az enyhe időjárás miatt kevesebb gázolajat és gázt használtak el fűtésre.
    Zaradi vonja po nafti gasilci in policisti sumijo, da je šlo za namerni požig. ▸ Az olajszag miatt a tűzoltók és a rendőrök szándékos gyújtogatásra gyanakodnak.
    Poleg velike moči in pogona pa bo avto zanimiv tudi zaradi majhne porabe le 4,1 litra nafte na sto kilometrov. ▸ Nagy teljesítményén kívül az autó alacsony fogyasztása miatt is érdekes lesz: mindössze 4,1 liter gázolajat fogyaszt 100 kilométeren.
  • náften (-tna -o) adj.

    1. di, della nafta; di, del petrolio; petrolifero:
    naftni vrelci pozzi petroliferi
    naftna industrija industria del petrolio

    2. diesel:
    naftni motor motore diesel
  • nageln pribiti, zabiti (žeblje), žebljati; Motor: klenkati
  • nastavljaln|i (-a, -o) Einstell- (register das Einstellregister, klin der Einstellstift, kolut die Einstellscheibe, vzvod der Einstellhebel)
    nastavljalni motor der Stellmotor
    ➞ → nastavitveni
  • nōia f

    1. dolgčas:
    ammazzare la noia ubijati dolgčas
    avere a noia imeti za dolgočasno, nadležno; sovražiti
    venire a noia naveličati se (koga, česa)

    2. nadlega, zoprnost, odvratnost; težava, neprilika:
    avere noie con la legge imeti težave z zakonom
    la macchina ha qualche noia al motore motor pri avtu nekaj nagaja

    3. sitnež, nadležnež
  • notranje izgorevanje srednji spol tehnika die Verbrennung
    motor z notranjim izgorevanjem der Verbrennungsmotor, die Verbrennungskraftmaschine
  • nótranji (-a -e) adj.

    1. interno, interiore:
    notranje plasti strati interiori
    notranja oprema arredamento interno

    2. (ki poteka znotraj države) interno:
    notranje tržišče mercato interno
    ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

    3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
    notranje življenje vita interiore

    4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. notranja energija energia interna
    ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
    med. notranja krvavitev emorragia interna
    lit. notranja rima rima al mezzo
    notranje dihanje respirazione interna
    fiziol. notranje izločanje secrezione interna
    notranje morje mare interiore
    ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
    mat. notranji kot angolo interno
    lit. notranji monolog monologo interiore
    anat. notranji organi organi interni
    notranji zajedavec parassita interno
    lingv. notranji predmet oggetto interiore
    avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
    zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
    anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
    notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
    anat. notranja nosna odprtina coana
    grad. notranja obloga lambrì
    zool. notranja ovojnica zarodka amnio
    anat. notranja plast žile intima
    navt. notranja prečka trinchettina
    lit. notranja rima rimalmezzo
    obl. notranja stran kožuha interno
    notranja vrata bussola
    polit. notranje zadeve interno, interni
    anat. notranje uho labirinto
    bot. notranji belkasti sloj albedine
    arhit. notranji lok sottarco, intradosso
    strojn. notranji navoj madrevite
    notranji podplat tramezza
    film. notranji posnetki interno, interni
    notranji šiv basta
  • obràt1 (-áta) m

    1. volta, voltata, svolta, giro; evoluzione; inversione; navt., aer. viraggio:
    obrat na desno, na levo giro, svolta a destra, a sinistra
    motor s tritisoč obrati na minuto motore con tremila giri al minuto

    2. svolta; šport. giro, giravolta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    krožni obrat rotazione
    besedni obrat locuzione, modo di dire
    ekon. obrat kapitala giro del capitale
    kor. polovični, četrtinski obrat mezza piroetta, un quarto di piroetta
    astr. poletni, zimski obrat solstizio d'estate, d'inverno
    meteor. toplotni obrat inversione termica
    obrat ključa mandata
  • obremeníti (-ím) | obremenjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. caricare, gravare, onerare:
    obremeniti z davki caricare, gravare, onerare di tasse
    obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano aggravare, caricare lo stomaco di cibi pesanti

    2. (z delom) oberare, sovraccaricare (di lavoro), gravare:
    obremenjevati učence z nalogami gravare gli alunni di compiti

    3. gravare (su), essere a carico (di)

    4. (obtožiti, obtoževati) accusare

    5. teh. azionare, sollecitare:
    obremeniti motor, stroj sollecitare, azionare il motore, la macchina

    6. addebitare:
    obremeniti račun addebitare sul conto

    7. jur. gravare:
    obremeniti s hipoteko gravare di ipoteca

    8. navt.
    obremeniti z balastom inzavorrare
  • odpovédati (komu službo) donner congé à quelqu'un, renvoyer quelqu'un ; (pogodbo) annuler, dénoncer, résilier, révoquer un contrat (ali un accord, un traité, une convention commerciale) ; (naročeno blago) décommander, annuler la commande de ; (časopis) se désabonner

    odpovedati obed décommander un repas
    srce je odpovedalo le cœur a flanché
    moči so mu odpovedale les forces l'ont trahi
    odpovedati pokorščino refuser l'obéissance (ali d'obéir)
    motor je odpovedal le moteur est tombé en panne
    puška je odpovedala le fusil a raté (ali ne sert plus)
    odpovedati se čemu refuser quelque chose, renoncer à quelque chose, résigner quelque chose, se désister de quelque chose
    odpovedati se položaju donner sa démission, démissionner
    odpovedati se upanju renoncer à une espérance
    ničemur se ne odpoveduje il ne se refuse rien
  • Ofen, der, (-s, Öfen) peč; im Herd: pečica; Geographie niša; ein heißer Ofen hiter motor; hinter dem Ofen hocken biti zapečkar; der Ofen ist aus vsega je konec
  • ohladíti refroidir (tudi figurativno) , laisser (ali faire) refroidir; rafraîchir ; (umetno) réfrigérer

    ohladiti jed faire refroidir un plat
    ohladiti krop laisser refroidir de l'eau bouillante
    ohladiti pijačo rafraîchir une boisson
    ohladiti vino, lubenico mettre du vin, une pastéque à refroidir
    ohladiti z ledom, v ledu refroidir avec de la glace, dans la glace
    pustiti, da se motor ohladi laisser refroidir un moteur
    ohladiti se se refroidir, devenir froid; se rafraîchir
    vreme se je precej ohladilo le temps s'est bien rafraîchi (ali refroidi)
    ohladiti svojo jezo nad kom (figurativno) décharger sa colére (ali sa bile) sur quelqu'un
  • Óttov (-a -o) adj. strojn.
    Ottov motor motore a carburazione, a ciclo Otto
  • outboard [áutbɔ:d] pridevnik
    navtika na zunanji strani palube, na oddaljeni strani palube

    outboard motor motor na krmi čolna
  • páren1 (-rna -o) adj. a vapore; di, del vapore:
    parna lokomotiva locomotiva a vapore, vaporiera
    parna peč forno a vapore, vapoforno
    parna kopel bagno di vapore
    parna turbina turbina a vapore
    parni generator generatore di vapore
    parni kotel caldaia a vapore
    parni motor motore a vapore
    parni pogon propulsione a vapore
    parni stroj macchina a vapore
    teh. parno kladivo maglio a vapore
  • parn|i1 (-a, -o) dampfgeheizt, Dampf- (boben der Dampfdom, kotel der Dampfkessel, likalnik das Dampfbügeleisen, mlin die Dampfmühle, motor der Dampfmotor, plašč der Dampfmantel, pogon der Dampfantrieb, stroj die Dampfmaschine, Dampfkraftmaschine, tlak fizika der Dampfdruck, turbinski generator der Dampfturbinengenerator, valj der Dampfzylinder, ventil das Dampfventil, vetrilnik das Dampfstrahlgebläse, zbiralnik der Dampfspeicher, valjar die Dampfwalze, cev das Dampfrohr, lokomotiva die Dampflokomotive, turbina die Dampfturbine, gretje die Dampfheizung)
  • partir* [partir] verbe intransitif odpotovati, kreniti na pot; oditi; odleteti, odpeljati se; startati; figuré izginiti (madež); izpuhteti; figuré sprožiti se (orožje); izhajati, prihajati od; začeti se

    à partir d'aujourd'hui od danes naprej
    à partir d'ici od tod naprej
    partir pour Paris odpotovati v Pariz
    partir en voiture odpeljati se, odpotovati, oditi z avtom
    partir en vacances iti na počitnice
    être prêt à partir biti pripravljen za odhod
    partir en voyage iti na potovanje
    faire partir une allumette vžgati vžigalico
    faire partir un cerf volant spustiti v zrak (papirnatega) zmaja
    faire partir le coup sprožiti strel
    faire partir le moteur pognati motor
    partir d'un éclat de rire bruhniti, planiti v smeh
    le mot est parti beseda je padla, je bila izrečena
    il est parti de rien (figuré) začel je z nič, s skromnimi sredstvi
    les vacances partent du 1er juillet počitnice se začno s 1. julijem
    un bouton de ma veste est parti en gumb na suknjiču mi je odletel, se mi je odtrgal
    la tache est partie à la lessive madež je izginil pri pranju
    avoir maille à partir avec quelqu'un imeti spor, obračun s kom
  • peljáti to lead, to conduct; to guide; to drive, to convey, to cart

    peljite ga v mojo sobo! show him into my room!
    peljite me na postajo! drive me to the station!
    peljáti koga na sprehod to take someone out for a ride
    vse poti peljejo v Rim all roads lead to Rome
    ta cesta pelje v mesto this road leads to town
    peljáti se (z vozilom) to go, (z avtom) to drive, (s kolesom) to ride, (s sanmi) to ride
    peljáti se z vlakom to go by train (ali rail)
    peljáti se z avtom to drive, to motor, to go motoring
    peljáti se z avtobusom to go by bus, to go for a bus ride
    peljáti se na sprehod to go for a drive, to take a drive
    peljali se bomo z vlakom we shall take the train
    pelji se z avtobusom! take the bus!
    peljáti se čez reko to cross the river
    peljite ga noter, prosim! show him in, please