Franja

annidare

A) v. tr. (pres. annido)

1. dati v gnezdo

2. pren. sprejeti, gojiti:
annidare nell'animo nobili sentimenti v srcu gojiti plemenita čustva

B) ➞ annidarsi v. rifl. (pres. mi annido)

1. gnezditi

2. ekst. skrivati se; pren. ugnezditi se

annientare

A) v. tr. (pres. anniēnto)

1. uničiti, uničevati:
annientare le forze nemiche uničiti sovražne sile

2. pren. streti, ponižati

B) ➞ annientarsi v. rifl. (pres. mi anniēnto) ponižati se

annoccare

A) v. tr. (pres. annōcco) agr. upogniti, upogibati veje

B) ➞ annoccarsi v. rifl. (pres. mi annōcco) preklati, razklati se (veja)

annodare

A) v. tr. (pres. annōdo) zavozlati; zvezati:
annodare i lacci delle scarpe zavezati vezalke na čevljih
annodare relazioni pren. navezati odnose

B) ➞ annodarsi v. rifl. (pres. mi annōdo) zavozlati si, zvezati si:
annodarsi la cravatta zavezati si kravato
il gomitolo si è tutto annodato klobčič se je čisto zapletel, zavozlal; pren. zmesti se, zaplesti se:
dopo alcuni bicchieri la lingua gli si annodava po nekaj kozarcih se mu je jezik zapletal

annoiare

A) v. tr. (pres. annōio) dolgočasiti, nadlegovati

B) ➞ annoiarsi v. rifl. (pres. mi annōio) dolgočasiti se:
ci si annoia a stare in ozio v brezdelju se človek dolgočasi

annuō (adnuō) -ere -uī

1. prikima(va)ti, pokima(va)ti, namigniti (namigavati); abs.: adnuentibus et vocantibus suis... evadit L.; z dat.: Pl., simulatque sibi adnuisset, numeraturum se dicebat Ci. na prvi migljaj; s finalnim stavkom: donec, ut considerem, adnueres Cu. mi nisi namignila = dovolila, da...; z odvisnim vprašanjem: adnuenti, an... caedem patraret, renuit T. ko mu je (vprašujoč) namignil, ali...

2. prikimavajoč pritrditi (pritrjevati), potrditi (potrjevati), odobriti (odobravati), obljubiti (obljubljati) (naspr. abnuere); abs.: Kom., quaesivi, cognosceretne signum: adnuit Ci.; z acc. rei: deditionem Cu., id toto capite Ci., hoc... adnuisse mihi visus est Ci., quod semel adnuisset N., vi tormentorum victis quibusdam, ut falsa adnuerent T.; z dat. personae: adn. oranti, petenti V., alicui facili ore Pr.; z dat. rei: adnuite legibus impositis S. fr., quibus (praemiis) etiam rex ipse adnuerat L., audacibus adnue coeptis V. prijazno prikimavaj = bodi usmiljen, ut promissis deus adnuat Plin., adn. facinori T.; z acc. rei in dat. personae: sin nostrum adnuerit nobis Victoria Martem V. nam ugoden (srečen) izid boja, caeli quibus adnuis arcem V., ni... divûm pater adnuisset rebus Aeneae (= dat. Aeneae)... muros H., omnia omnibus adn. Cat. vsemu kimati; z notranjim obj.: adnuite nutum numenque vestrum invictum Campanis V. dajte svoje pritrdilo, pritrdite; z ACI: cum adnuisset se venturum L., idque ratum (sc. esse) adnuit et nutu totum tremefecit Olympum V. (prim. ἐπ' ὄφρυσι νεῦσε ... μέγαν δ' ἐλέλιξεν Ὄλυμπον Hom.); z inf.: ubi primum vellere signa adnuerint superi V.

3. prikimavajoč zaznamovati: ex hac decuria vestra,... quos iste adnuerat, in suum consilium ... subsortiebatur Ci.

Opomba: Pf. adnūit: Enn. ap. Prisc.

annuvolare

A) v. tr. (pres. annuvolo)

1. prekriti z oblaki

2. pren. zamračiti, zatemniti; zastreti, zastirati:
la notizia gli annuvolò la mente novica mu je zamračila um

B) ➞ annuvolarsi v. rifl. (pres. mi annuvolo)

1. oblačiti se

2. pren. mračiti se (obraz)

antagonist samostalnik
1. uprizoritvene umetnosti, književnost (o liku) ▸ szereplő, antagonistaZnamenje pametnega scenarija se mi zdi, da je Sheridan tridimenzionalen lik, kar filmski antagonisti pogosto niso. ▸ Szerintem a forgatókönyv színvonalát mutatja, hogy Sheridan háromdimenziós szereplő, ami az antagonistákra ritkán jellemző.

2. (nasprotnik; nasprotujoč dejavnik) ▸ antagonista, ellenfél, ellenlábas
Ko listamo časopise iz tistih časov, se zdi, da sta bila glavna antagonista Kučan in Janša. ▸ Az akkori újságokat lapozva úgy tűnik, hogy a fő ellenlábasok Kučan és Janša voltak.
Glavni antagonist spora je italijanski testeninski mogotec Guido Barilla, sicer predsednik in solastnik istoimenskega podjetja. ▸ A fő ellenfél a vitában Guido Barilla olasz tésztamágnás, az azonos nevű cég elnöke és társtulajdonosa.
V mnogih argumentacijah je bila tehnologija predstavljena kot antagonist, ki spreminja strukturo človeštva. ▸ Számos érv szerint a technológiát az emberiség szerkezetét megváltoztató ellenfél.
Leta 1985 so se Združenim državam tresle hlače le pred enim pravim antagonistom – Rusijo. ▸ 1985-ben az Egyesült Államok csak egy igazi ellenféltől rettegett – Oroszországtól.

3. biokemija (o snovi) ▸ antagonistaMaščobe so antagonist insulinu. ▸ A zsírok inzulin-antagonisták.

4. (o mišici) ▸ antagonista izom

ante pred

ante mí pred menoj
ante todo, ante todas cosas predvsem

anterior (s)prednji, predhoden, (po)prejšnji

el domingo anterior prejšnjo nedeljo
mi anterior (trg) moj prejšnji (zadnji) dopis

antevertō, st.lat. antevortō, -ere -vertī -versum (-vortī -vorsum)

1. iti (priti) pred kom, predhajati, prehite(va)ti; abs.: neque a sole longius... discedit (stella Mercurii), tum antevertens, tum subsequens Ci., vidit necesse esse Miloni proficisci Lanuvium..., itaque antevertit Ci.; z dat.: miror, ubi ego huic antevorterim Ter.; pren.: maerores mi antevortunt gaudiis Pl. presega(jo), se sili(jo) pred...

2. pren.
a) (v delovanju) koga ali kaj prehite(va)ti, presegati; abs.: id ipsum cum tecum agere conarer, Fannius antevertit Ci.; z acc.: supplicium voluntaria morte Cod. I.
b) prednost da(ja)ti: Caesar omnibus consiliis antevertendum existimavit, ut Narbonem proficisceretur C. Cezar je imel pred vsemi drugimi načrti za potrebno,... — Dep. soobl. antevortor -vortī: rebus aliis antevortar, quae mandas mihi, Mnesilochum ut requiram Pl. vnemar puščam vse drugo, ker hočem izvršiti tvoje povelje, namreč poiskati Mnezihola.

anticamera f predsoba, čakalnica:
fare anticamera dolgo čakati na sprejem
non mi passa neppure per l'anticamera del cervello na kraj pameti mi ne pride

anticipar prej (vnaprej) kaj narediti, prej (prezgodaj) priti; pospešiti; vnaprej plačati

anticipar gracias vnaprej se zahvaliti
anticiparse prej iti, pohiteti; prehiteti
mi rival se me anticipó moj tekmec me je prehitel

antipathique [-patik] adjectif zoprn, mrzek, neljub, antipatičen

elle m'est antipathique zoprna mi je

antipátičen odious; repulsive; repugnant

on mi je antipátičen I dislike him
skrajno mi je antipátičen I can't stand the man

antojarse

se me antoja mika me, pade mi (ravno) v glavo
se me antoja que va a llover zdi se mi, da bo deževalo

anzi

A) cong.

1. nasprotno, prej, kje pa:
non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
disturbo? anzi! ali motim? kje pa!

2. ali bolje, ali raje:
ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem

3.
anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché

4.
anzi che no kar, precej; nekoliko:
è vecchio anzi che no kar precej star je

5. celo, kaj še (podkrepljeno):
verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje

B) prep. knjižno pred:
anzi sera pred večerom
anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto

C) avv. knjižno prej
poc'anzi maloprej
te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal

apetecer [-zc-] želeti, hrepeneti po; prav priti

no me apetece ne diši mi

appacificare

A) v. tr. (pres. appacifico) knjižno pomiriti, pomirjati

B) ➞ appacificarsi v. rifl. (pres. mi appacifico) pomiriti se, pobotati se

appaiare

A) v. tr. (pres. appaio)

1. združiti (po dve stvari)

2. pariti, narediti par:
appaiare due animali di razza spariti dve pasemski živali

3. enačiti

B) ➞ appaiarsi v. rifl. (pres. mi appaio)

1. združiti se

2. pariti se

3. redko poročiti se