Franja

mest|o¹ [é] srednji spol (-a …) naselbina: die Stadt (glavno Hauptstadt, festivalsko Festspielstadt, industrijsko Industriestadt, kongresno [Kongreßstadt] Kongressstadt, pristaniško Hafenstadt, malo Kleinstadt, milijonsko Millionenstadt, mrtvih Totenstadt, obalno Küstenstadt, pobrateno Partnerstadt, rojstno Vaterstadt, Geburtsstadt, satelitsko Satellitenstadt, Nebenstadt, Trabantenstadt, sejemsko Messestadt, sosednje Nachbarstadt, stari del Altstadt, stolno Domstadt, svetovno Weltstadt, svobodno Freistadt, univerzitetno Universitätsstadt)
Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
mesto in vas Stadt und Land
vse mesto die ganze Stadt
… mesta Stadt- (načrt der Stadtplan, ogled die Stadtrundfahrt, die Stadtbesichtigung, meja die Stadtgrenze, središče die Stadtmitte; ➞ → mestni)
pogled na mesto die Stadtansicht
podoba mesta das Stadtbild
iz mesta aus der Stadt (heraus), stadtauswärts
beg iz mesta die Stadtflucht
po mestu durch die Stadt, in der Stadt (herum)
v mesto stadteinwärts
v bližini mesta stadtnah
znan v vsem mestu stadtbekannt
o tem govori vse mesto das ist Stadtgespräch

moč¹ [ó] ženski spol (-i …) fizika die Leistung (delovna Wirkleistung, efektivna Effektivleistung, jalova Blindleistung, koristna Nutzleistung, maksimalna Höchstleistung, navidezna Scheinleistung, nazivna Nennleistung, povratna Rückleistung, sevanja Strahlungsleistung, stroja Maschinenleistung, trajna Dauerleistung, zagonska Anlaufleistung)
mejna moč die Leistungsgrenze
potrebna moč der Leistungsbedarf
konjska moč die Pferdestärke
… moči Leistungs- (enota die Leistungseinheit, meja die Leistungsgrenze, meritev die Leistungsmessung, motnja die Leistungsstörung, nihanje die Leistungsschwankung, padec der Leistungsabfall, povečanje die Leistungssteigerung)
brez porabe moči leistungslos

montan Geographie gorski; montane Baumgrenze zgornja drevesna meja; Technik montanističen

morj|e [ó] srednji spol (-a …) geografija das Meer; pomorstvo die See
geografija Baltiško morje die Ostsee
Beringovo morje Beringmeer
Črno morje Schwarzes Meer
Egejsko morje Ägäisches Meer, die Ägäis
Jadransko morje Adriatisches Meer, die Adria
Južno morje die Südsee
Karibsko morje Karibisches Meer
Kaspijsko morje Kaspisches Meer
ledeno morje Eismeer
Ligursko morje Ligurisches Meer
Marmorno morje Marmarameer
Mrtvo morje Totes Meer
Sargaško morje die Sargassosee
Severno ledeno morje Polarmeer
Rdeče morje Rotes Meer
Severno morje die Nordsee
Sredozemsko morje Mittelmeer
Tirensko morje Tyrrhenisches Meer
geografija vrste: globoko morje Tiefsee
obalno morje Küstenmeer
obcelinsko morje Schelfmeer
odprto morje Hochsee, pomorstvo hohe See, offene See
plitvo morje (šelf) Flachsee
robno morje Randmeer
sredozemsko morje Binnenmeer
stransko morje Nebenmeer
bibavični pas morja das Wattenmeer
pomorstvo mirno morje die Meeresstille
pomorstvo razburkano morje [rauhe] raue See
pomorstvo vzvalovljeno morje rollende See
figurativno Meer, ein Meer von (krvi ein Meer von Blut, luči Lichtmeer, Lichtermeer, ein Meer von Licht, megle Nebelmeer, peska Sandmeer, plamenov Flammenmeer, peska Sandmeer, skalno Blockmeer, Felsenmeer)
… morja Meeres-
(biologija die Meeresbiologie, ekologija die Meeresökologie, geologija die Meeresgeologie, globina die Meerestiefe, boginja Meeresgöttin, karta die Meereskarte, bog der Meeresgott, površina die Meeresoberfläche, svetlikanje das Meerleuchten, Meeresleuchten)
na morju auf dem Meer, (na obali) am Meer
na odprtem morju auf hoher See
vojska cilj na morju das Seeziel
meja na morju die Seegrenze
carinska meja na morju die Seezollgrenze
nesreča na morju der Seeunfall, die Seenot
pogled na morje der Meeresblick
na morje (proti morju) seewärts, meerwärts
prevlada na morju die Seeherrschaft
vojna na morju der Seekrieg
geografija nad morjem (nadmorske višine) über dem Meeresspiegel
pod morjem unter dem Meeresspiegel
po morju auf dem Meer, transportirati: auf dem Seeweg
po suhem in po morju über Land und Meer
potovanje po morju die Seereise, vožnja: die Seefahrt
v morje ins Meer
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
z morja vom Meer
veter z morja der Seewind

napáka (-e) f

1. errore, sbaglio, svista; lapsus:
majhna, velika napaka errore piccolo, grave
huda jezikovna napaka svarione
skrita napaka magagna

2. difetto, pecca; imperfezione:
napaka v materialu difetto di materiale
blago, izdelki z napako merce difettosa, articoli, prodotti difettosi

3. med. difetto; vizio:
organska, telesna napaka difetto organico, fisico

4. ekst. difetto, vizio:
pren. majhne napake drugih vidi, svojih velikih pa ne vede la pagliuzza nell'occhio altrui, non vede la trave nel proprio
vsak človek ima kako napako non c'è uomo senza difetto

5. ekst. errore:
izkoristiti nasprotnikovo napako in zmagati approfittare dell'errore dell'avversario e batterlo
zagrešiti hudo, usodno napako commettere un errore grave, fatale

6. teh. scarto:
spodnja, zgornja meja napake il limite inferiore, superiore dello scarto
fiz., mat. absolutna, relativna napaka errore assoluto, relativo
lepotna napaka neo; ekst. imperfezione
anat. napaka leče difetto del cristallino
šport. osebna napaka fallo personale
med. srčna napaka difetto cardiaco
tiskarska napaka errore di stampa
govorna, pisna napaka lapsus linguae, lapsus calami
PREGOVORI:
na napakah se učimo sbagliando si impara

narašča|ti (-m) narasti wachsen, anwachsen, zunehmen; (dvigati se) steigen, ansteigen, sich erhöhen; (poskočiti) cene: anziehen; (krepiti se) aufholen; schwellen, anschwellen, auflaufen; im Zunehmen begriffen sein; (začeti prevladovati) [überhandnehmen] überhand nehmen
naraščati preko vseh meja ausufern
po vrednosti: im Wert steigen

neumnost ženski spol (-i …) die Dummheit; (bedarija) der Blödsinn; die Gehirnlosigkeit; die Albernheit
neumnosti množina der Unfug, Dummheiten množina
velika neumnost die Eselei
ena neumnost za drugo eine Dummheit nach der anderen
neumnost nima meja Dummheit kennt keine Grenzen
delati neumnosti Dummheiten machen, Mist bauen/machen
govoriti neumnosti dumm reden, einen Stiefel zusammenreden, Kohl reden, namerno: blödeln, albern
počenjati neumnosti Unsinn machen/treiben, Unfug treiben

Nis|a ženski spol (-e …) reka: die Neiße
meja na Odri in Nisi die Oder-Neiße-Linie

občinsk|i (-a, -o) gemeindlich; (v lasti občine) gemeindeeigen; Gemeinde-; Kommunal- (uradnik der Kommunalbeamte, davek die Gemeindesteuer, grb das Gemeindewappen, izdatki množina Gemeindeauslagen množina; organ die Gemeindebehörde, pečat das Gemeindesiegel, proračun der Gemeindehaushalt, referendum die Gemeindevolksbefragung, statut das Gemeindestatut, die Gemeindeordnung, svet der Gemeinderat, svetnik der Gemeinderat, urad das Gemeindeamt, uradnik der Gemeindebeamte, zastopstvo die Gemeindevertretung, avtonomija die Gemeindeautonomie, blagajna die Gemeindekasse, cesta die Gemeindestraße, dajatev die Gemeindeabgabe, meja die Gemeindegrenze, posest der Gemeindebesitz, sanitarna služba der Gemeindesanitätsdienst, zadeva die Gemeindeangelegenheit, lovišče das Gemeindejagdgebiet, poslovanje die Gemeindegebarung, premoženje das Gemeindevermögen, zemljišče der Gemeindegrund)

obmóčje region; sphere, province, precincts pl; (revir, rejon) beat, range

v obmóčju within range of, in the region of
v obmóčju mejá within the limits (of)
obmóčje delovanja range of activities
zunaj obmóčja (izven) mojega obmóčja off my beat
to ne spada v moje obmóčje (področje) it is not within my province

Odr|a ženski spol (-e …) die Oder
meja na Odri in Nisi die Oder-Neiße-Linie
nemška ozemlja vzhodno od Odre in Nise die deutschen Ostgebiete

ohólost hauteur ženski spol , arrogance ženski spol , fierté ženski spol , orgueil moški spol , morgue ženski spol , superberie ženski spol , présomption ženski spol , impudence ženski spol , suffisance ženski spol

govoriti z oholostjo parler avec hauteur (ali arrogance, fierté)
njegova oholost ne pozna meja son arrogance (ali impudence) n'a pas de limite

overload¹ [óuvəloud] samostalnik
pretežek tovor, preobtežitev, preobremenitev (tudi elektrika)

elektrika overload capacity meja obremenitve
elektrika overload circuit-breaker maksimalno iztikalo

Pakistan samostalnik
(država) ▸ Pakisztán

parcel|a [é] ženski spol (-e …) das Grundstück, die Parzelle, po katastru: das Flurstück
gradbena parcela der Bauplatz, nezazidana med pozidanimi: die Baulücke
sosednja parcela das Anrainergrundstück
vrtna parcela Gartengrundstück
razvid lastnikov parcel pravo die Mutterrolle
meja med parcelami der Grenzrain
številka parcele die Grundstücksnummer
razdeliti na parcele parzellieren
graditi čez mejo parcele überbauen

plast¹ ženski spol (-i …) die Schicht (barvna Farbschicht, drenažna Drainschicht, filtrirna Filterschicht, gramozna filtrirna Kiesfilterschicht, izolacijska Dämmschicht, biologija klična Keimschicht, kožna Hautschicht, krovna Deckschicht, kulturna Kulturschicht, mejna Grenzschicht, ničelna Nullschicht, obrabna Verschleißschicht, ozonska Ozonschicht, kamninska Gesteinsschicht, gline Tonschicht, humusa Humusschicht, laka Lackschicht, ledu Eisschicht, lepila Klebstoffschicht, maščobe Fettschicht, maziva Schmierschicht, oblakov Wolkenschicht, peska Sandschicht, prahu Staubschicht, sala Speckschicht, snega Schneeschicht, tal Bodenschicht, umazanije Schmutzschicht, zemlje Erdschicht, preperela geografija Verwitterungsschicht, prizemna Grundschicht, rožena Hornschicht, talna Bodenschicht, varovalna Schutzschicht, Schonschicht, vezna Bindeschicht, Haftschicht, vmesna Zwischenschicht, vmesna ločilna Trennschicht, vrtinčasta Wirbelschicht, zaporna/zavorna Sperrschicht, zemeljska Erdschicht, zračna Luftschicht); pri zlaganju ipd.: (sloj) die Lage (vezna Bindelage); olja, maščobe na tekočini, cesti: der Film (olja Ölfilm, maščobe der Fettfilm, mazalnega olja Schmierölfilm); plasti kože: die -haut (gornja Oberhaut, podkožna Unterhaut)
agronomija in vrtnarstvo gornja plast zemlje die Krume
rudarstvo rudna plast das Flöz
gradbeništvo, arhitektura spodnja plast das Bett
(filtrirna Filterbett), nosilna: der Koffer
vmesna plast die Zwischenschicht, Zwischenlage, (nasutje) der Tampon
vodonosna plast der Wasserträger, der Wasserstauer
gradbeništvo, arhitektura vrhnja plast die Decke
(iz betona Betondecke, bitumenska Teerdecke), die Abdeckung, Deckung, der Belag, die Haut (strešna Dachdeckung, Dachhaut)
vrhnja plast ceste der Straßenbelag, Gehbelag, die Oberschicht
po plasteh schichtweise, lagenweise, auftragsweise
geografija pokrajina, oblikovana po geoloških plasteh die Schichtstufenlandschaft
geologija skladovnica plasti die Schichtenfolge
struktura plasti der Schichtverband
rudarstvo meja med dvema plastema der Grenzhorizont
ležati v plasteh sich lagern
v plasteh lagerförmig
zložiti v plasti in Lagen schichten, aufschichten

plastičnost ženski spol (-i …) materiala: die Plastizität (tudi fizika), die Formbarkeit, Verformbarkeit, Bildsamkeit; pripovedi: Plastizität
tehnika meja plastičnosti die Streckgrenze

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

podivján (-a -o) adj. inselvatichito, inferocito, imbizzarrito (cavallo); inselvatichito, lussureggiante (pianta):
podivjana živa meja siepaglia

pokojnin|a ženski spol (-e …) die Rente, das Ruhegeld, die Pension; -rente, das -geld (delna Teilrente, družinska Hinterbliebenenrente, Waisenrente, osnovna Grundrente, iz pokojninske blagajne podjetja die Betriebsrente, za žrtve nacizma Opferrente, starostna Altersruhegeld, Altersrente, starostna kmečka Altersgeld, vdovska Witwengeld, Witwenrente)
invalidska pokojnina die Frührente, Erwerbsunfähigkeitsrente, Versehrtenrente
predčasna pokojnina die Frührente, das Vorruhestandsgeld
uskladitev pokojnin die Rentenanpassung, die Pensionsanpassung
pravica do pokojnine der Rentenanspruch, Pensionsanspruch
predujem na račun pokojnine der [Rentenvorschuß] Rentenvorschuss
prejemanje pokojnine der Ruhebezug
prejemnik pokojnine der Rentenempfänger
imeti pravico do pokojnine rentenberechtigt sein
starostna meja za pokojnino das Rentenalter