Franja

ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —

II.

1. (v krščanstvu) škof: Sid.

2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.

1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.

pontón moški spol ponton

pontón flotante pontonski most
pontón de limpia bager, bagerski čoln

pontónski

pontónski most pontoon bridge
pontónski žerjav floating crane

pontónski

pontonski most pont moški spol de bateaux (ali de pontons), pont flottant

pontónski (-a -o) adj. di pontoni, di barche:
pontonski most ponte di barche
pontonski žerjav gru su pontone

pontónski

pontonski most ponte m de pontones (ali de barcas)

popularizirati glagol
1. (narediti priljubljeno) ▸ népszerűsítSedaj poskušam popularizirati raziskovanje vesolja in naravoslovne znanosti, predvsem med mladino. ▸ Most az űrkutatást és a tudományt próbálom népszerűsíteni – különösen a fiatalok körében.
Smisel nagrad je bil jasen: popularizirati filme in jim z nagradami obenem dajati tudi umetniško vrednost. ▸ A díjak lényege egyértelmű volt: népszerűsíteni a filmeket és a díjakon keresztül művészi értéket adni nekik.

2. lahko izraža negativen odnos (narediti razumljivo širši množici) ▸ népszerűsítTako na Radiu Študent vsak drugi petek že dve leti s posebno oddajo skušajo popularizirati vprašanje duševnega zdravja v Sloveniji. ▸ Két év óta a Radio Študent minden második pénteken külön műsorral próbálja népszerűsíteni a mentális egészség kérdését Szlovéniában.

poročen pridevnik
(kdor je v zakonski zvezi) ▸ házas, nős [za moške] ▸ férjezett [za ženske]Med nami so bili poročeni pari, ki imajo otroke. ▸ Voltak közöttünk gyermekes házaspárok is.Zdaj sva skupaj že 13 let, od tega sva štiri leta poročena. ▸ Most már 13 éve vagyunk együtt, ebből négy éve vagyunk házasok.

portalni žerjav moški spol tehnika der Portalkran
most portalnega žerjava die Kranbrücke

posvéčati ➞ posvetiti

posvéčati večino svoje pozornosti... to devote most of one's attention to...
on posveča mnogo časa študiju he devotes a lot of time to his studies
namen posvečuje sredstva the end justifies the means
posvéčati se to devote oneself (to)

potém adv.

I.

1. (časovno) dopo; quindi:
šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

2. pog. allora:
doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

II. (v vezniški rabi)

1. (pri naštevanju) poi, quindi:
cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte

povêljniški

poveljniški most (na ladji) passerelle ženski spol de commandement

povêljniški (-a -o) adj. di comando:
navt. poveljniški most ponte di comando
poveljniško mesto posto di comando
poveljniška ladja nave capitana, capitana
voj. poveljniška palica bastone di comando, comando

povéšatí ➞ povesiti

most se poveša (v sredini) the bridge sags

práv just, right; (zelo) very

práv zdaj just now
práv rad with (great) pleasure, very (ali most) willingly, gladly
práv! all right!, okay! (krajšava: O.K., OK)
takó je práv that's right, all right
práv dobro quite well
práv takó! just so!, quite!, quite so!
práv nič nothing at all
práv škoda je, da... it is a great pity that...
práv nobenega denarja nimam I have no money whatever
nimamo práv nobenih izkušenj we have no experience whatsoever
ta klobuk mi je práv this hat suits (ali fits) me well
moja ura gre práv my watch goes well (ali keeps good time)
moja ura ne gre práv my watch is going wrong
ravno práv prihajaš you come just in time
práv blizu stanujemo we live quite close by
ne razumeš me práv you do not rightly understand me, you mistake my meaning
ne vem práv, kaj naj naredim I hardly know (ali I am at a loss) what to do
to mi je ravno práv it is just what I want
če vam je to práv if it is convenient for you, pogovorno if it's all right by you
če ti je práv ali ne whether you like it or not
práv ti je; práv se ti je zgodilo (se ti godi) it serves you right; you got what you deserved
práv mu je! serves him right!
imeti práv to be right
imaš práv you are right
práv napraviti, delati to do right, to do what is right
komu práv napraviti to suit, to please someone
vsem ne moreš práv narediti you can't please everybody
to ni práv od tebe you are wrong there
meni je práv I don't mind (ali object), that's all right with me, I agree
vam je práv, če pridete jutri? does it suit you to come to-morrow?
to mi je práv (mi ustreza) that suits me fine
práv priti (koristiti) to come in handy
vse práv pride every little helps
to utegne práv priti it may come in useful
práv tako bi lahko rekli, da... we might just as well say that...
ta vrvica utegne pozneje práv priti this string may come in handy later on
priti ravno práv (kot nalašč) to be most welcome
práv takó likewise
práv nocoj (še nocoj) this very night
práv na začetku at the very beginning

prék

A) adv.

1. oltre:
priti prek andare, passare oltre

2. di là

B) prék prep.

1. (čez) oltre, dall'altra parte di:
skočiti prek ograje saltare oltre la siepe

2. di traverso, trasversalmente:
obesiti puško prek rame mettere il fucile ad armacollo

3. per:
reka se je razlila prek ravnine il fiume dilagò per la valle

4. (skozi kaj) attraverso, per, via:
iti v Zagreb prek Zidanega mosta andare a Zagabria via Zidani most

5. (za izražanje časa, v katerem se kaj godi) ○, durante:
kavarna je prek nedelje zaprta il caffè è chiuso la domenica

6. (za izražanje presežne mere) sopra, più di:
voda sega prek glave l'acqua arriva sopra la testa
pot je dolga prek deset kilometrov il percorso è lungo più di dieci chilometri

7. (za izražanj vmesnega člena) a:
raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov studiare la storia dall'età della pietra all'evo antico e quindi fino ai tempi moderni

8. (za izražanje sredstva, posrednika) per, tramite:
poslati pismo prek kurirja inviare una lettera per corriere

prekladálen (-lna -o) adj. di carico, di trasbordo:
prekladalni most ponte di carico

préko

A) adv. oltre, di là:
tam preko je Amerika di là è l'America
ostal je na obisku do noči in še preko rimase in visita dagli amici fino a tarda sera e oltre

B) préko prep.

1. (za izražanje gibanja nad čim) sopra, oltre:
skočiti preko ograje saltare oltre la siepe

2. (gibanje povprek po čem) per, di traverso per:
zvezde se pomikajo preko neba le stelle si muovono per il cielo
obesiti torbo preko rame appendere la borsa a tracolla

3. (za izražanje gibanja po površini, skozi kaj) per, su:
prerezati preko srede tagliare per il mezzo, a metà
potovati v Zagreb preko Novega mesta andare a Zagabria via, per Novo mesto

4. (za izražanje stanja) su, oltre:
most preko potoka un ponte sul torrente

5. (za izražanje časa, v katerem se kaj zgodi) durante:
kavarna je preko vikenda zaprta durante il weekend il bar è, rimane chiuso

6. (za izražanje presežne mere) oltre; più di:
pot je dolga preko deset kilometrov la strada è lunga oltre dieci chilometri
ima preko šestdeset let ha più di sessant'anni

7. (za izražanje vmesnega člena) a (... e poi a...):
opazovati življenje rastlin od cvetenja preko oploditve do zorenja osservare la vita delle piante dal fiore alla fecondazione e poi alla maturazione

8. (za izražanje sredstva, posrednika, po) tramite, per:
poslati sporočilo preko kurirja inviare un messaggio per corriere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti molče preko česa passare qcs. sotto silenzio
ne moči kar tako preko dejstva non poter ignorare un certo fatto
pren. preganjati koga še preko groba perseguitare uno anche dopo morto
pog. pri napredovanju iti preko nekoga nella promozione ignorare qcn., non tener conto di qcn.

premíčen (-čna -o) adj. mobile; amovibile; trasportabile; scorrevole; girevole; traslatore:
ekon. premična lestvica scala mobile
opt. premična mizica (pri mikroskopu) tavolino traslatore
premična tarča (v topografiji) scopo
premična utež cursore
tisk. premične črke caratteri mobili
premični most ponte girevole
gled. premični oder scena scorrevole
rel. premični prazniki feste mobili
strojn. premični žerjav derrick
premično stojalo servitore

promèt tráfico m ; circulación f ; (redni, letalski, ladijski, železniški) servicio m

cestni promet circulación (ali tráfico) por carretera
mestni (lokalni, medkrajevni) promet tráfico urbano (local, interurbano)
potniški (zračni, vozni, ulični, kopenski, pomorski) promet tráfico de viajeros (aéreo, rodado, callejero, terrestro, marítimo)
promet s tovornjaki tráfico de camiones
tovorni promet transporte m de mercancías
čekovni (klirinški) promet operaciones f pl de cheques (de compensación)
menični promet transacciones f pl cambiarias
devizni promet tráfico de divisas
mejni promet tráfico fronterizo
železniški promet servicio m ferroviario
tujski promet turismo m
urejevanje, reguliranje prometa regulación f del tráfico
luški (tranzitni, blagovni, notranji) promet tráfico portuario (de tránsito, de mercancías, interior)
trgovinski (čezmorski) promet tráfico comercial ali mercantil (transoceánico)
telefonski promet servicio m telefónico
usmerjati (preusmerjati) promet dirigir (desviar) el tráfico
poštni promet servicio postal
dati, spraviti v promet poner en circulación
predati prometu (cesto) abrir a la circulación, (železnico) poner en servicio, (most ipd.) inaugurar
(vagon) vzeti iz prometa retirar del servicio, (denar) retirar a la circulación
zaprt za promet cerrado a la circulación