Franja

devét (-ih) numer.

1. nove:
trikrat tri je devet tre per tre fa nove

2. pog. (izraža nedoločeno večjo količino)
močan je kot devet mož è forte come un leone
pog. tako te bom, da boš devet sonc videl te ne suonerò tante da farti vedere le stelle
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e per monti

3. f (devetica) igre il nove:
pikova devet il nove di picche

dindonner [-dɔne] verbe transitif, familier za nos voditi, varati

mari masculin dindonné varani mož

dispōnō -ere -posuī -positum (decomp.)

1. razpostaviti (razpostavljati), (po)razdeliti ([po]razdeljevati): Ca., Col., Plin., signa ad omnes columnas Ci., enses per herbam V., pocula Bacchi O., haec ubi disposuit O., disponere altaria utroque latere (itineris), lapides crebros intervallis Cu., avos porticibus Iuv., tabernas diversorias per litora et ripas Suet., disponit (sc. homines), qui nuntient Plin. iun.; voj.: disponere praesidia, praesidia custodiasque ad ripas Ligeris, crebris ad Rhodanum dispositis praesidiis C., quod … custodias in muro dispositas videbat C., dispositi equites C., disponere tormenta in muris C., reliquas cohortes castris praesidio C., portis stationes L., vigilias per urbem L.; pren. po določenem načrtu
a) razdeliti: imperii curas T., ministeria principatus in equites Romanos T.
b) ret. porazdeliti: disponere verba ita, ut pictores varietatem colorum Ci., ut sint quasi in ornatu disposita quaedam insignia et lumina Ci.

2. v red postaviti, spraviti, urediti (urejati), razporediti (razporejati), razvrstiti (razvrščati): Homeri libros antea confusos Ci., tellurem quinque in partes Tib., disposita congeries O., male dispositi capilli O. ali bene dispositae comae O. počesani, disponere crinem Iuv., comas Mart., membra in ordinem Sen. tr.; voj. v bojni red postaviti: singuli (milites) ab peritissimo imperatore dispositi N., disposita acies T.; pren.
a) primerno urediti ali uravnati, prirediti: disposita ad honorem studia Ci., consilia in omnem fortunam disposita L., disponere fata sibi Cu., diem (= dnevna opravila) Sen. ph., Plin. iun., otium Plin. iun.
b) ret. urediti, uravnati: ornare, disponere Ci., disponere res Ci. snov umetelno urediti, inventa Q., quaestionum ordinem recte Q.
c) pesn. lepo urejeno snuti, opis(ov)ati, opevati, peti: carmina curā Lucr., moenia Pr., corpora disponens Pr., d. cantūs, modos O.
č) za kaj uravnati, nameniti, pripraviti: si surculo et segetibus … fundus est dispositus Col.
d) α) odrediti (odrejati), ukreniti (ukrepati), poskrbeti, določiti (določati): hoc, haec, non quicquam Amm.; z odvisnim vprašanjem: Ulp. (Dig.), Amm.; s finalnim stavkom: Dig., Amm.; z ACI: Amm.; dispositi (namenjeni) z inf.: Amm. β) nameniti se, skleniti, zavzeti se, vzeti si kaj za pravilo (načelo); z inf.: Amm. γ) nameravati, v mislih imeti; z inf.: Macr., Pall., Vop., Amm. — Od tod adj. pt. pf. dispositus 3, adv. -ē

1.
a) dobro, lepo urejen: mens Col., vita hominum Plin. iun., quo neque formosius est quicquam neque dispositius Sen. ph., in dispositissima domo Boet.; subst. neutr.: ex disposito Sen. ph. v redu; adv.: disposite istum accusare Ci. s pravo razporeditvijo, disposite exponere Vitr., disposite dicere Q., tam disposite mundus effectus est Lact.; superl. dispositissimē Sid.
b) pren. (o govorniku) vir dispositus Plin. iun. mož uglajenega govora.

2. določen, odrejen; subst. neutr.: ex disposito Macr. kakor je bilo določeno, po določitvi.

Opomba: Sinkop. pt. pf. disposta (neutr. pl.): Lucr.

dispōtico agg. (m pl. -ci) despotski, diktatorski, tiranski; samovoljen; oblasten, gospodovalen:
regime dispotico diktatorski režim
marito dispotico tiranski mož

disputātor -ōris, m (disputāre) razpravljavec = mož, ki v dialoško razpravlja o vprašanjih znanosti, mislec: Cass., Demetrius Phalereus … disputator subtilis Ci.; od tod tudi zagovornik kakega mnenja ali stvari: suae artis Val. Max.

divj|i (-a, -e)

1. wild (tudi geografija, zgodovina); rastlinstvo, botanika (samorasel) wild, [wildwachsend] wild wachsend; živalstvo, zoologija (neudomačen) wild, [wildlebend] wild lebend
živalstvo, zoologija napol divji halbwild
divji mož wilder Mann
divja žival wildes Tier
divja zver ein reißendes Tier
figurativno kot divja zver wie ein wildes Tier
kot divji braniti se ipd.: wie wild, wie ein Wilder
figurativno divja deponija wilde Deponie
divja stavka ein wilder Streik
Wild- (konj das Wildpferd, kunec das Wildkaninchen, osel der Wildesel, pes der Wildhund, sadež die Wildfrucht, gos die Wildgans, kura das Wildhuhn, mačka die Wildkatze, raca die Wildente, govedo das Wildrind)

2. (nebrzdan) ungezügelt, zmerjanje, pretep, orgija: wüst

3. od besa, jeze: rasend, wild

4. (nevzgojen) otrok: ungebärdig
|
divje izkopavanje die Raubgrabung
medicina divje meso/tkivo wildes Fleisch/Gewebe, die Wucherung
divji mož figurativno der wilde Mann
biti divji na wild sein auf
| divji ➞ → bezeg, kosmulja, pelin …

dívji (-a -e) adj.

1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici

2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

3. pren. selvaggio, selvatico

4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio

doktor samostalnik
1. (znanstveni naziv) ▸ doktorKot dvakratni doktor (filozofije in teologije) je bil vseskozi povezan s pedagoškim delom. ▸ Két doktorátusa van (filozófiából és teológiából), de mindvégig kapcsolatban volt a pedagógiai munkával.Po izobrazbi je farmacevt in doktor kemije. ▸ Végzettsége szerint gyógyszerész és vegyészdoktor.Povezane iztočnice: doktor znanosti, častni doktor

2. (zdravnik) ▸ orvos, doktor Doktor me je zasul z informacijami, da ima mož previsok krvni tlak, da ima močno povišan sladkor v krvi in zelo obolela jetra. ▸ Az orvos elárasztott információkkal: a férjemnek magas a vérnyomása, jelentősen magas a vércukorszintje és nagyon beteg a mája.
Bolničarke so me odpeljale k doktorju. ▸ Az ápolónők elvezettek a doktorhoz.
Sopomenke: zdravnik

3. lahko izraža posmeh (o obvladovanju področja ali spretnosti) ▸ doktorSicer pa je pri nas že moški nogomet na precej nižji ravni kot na zahodu – na stadionih je težko zbrati večje število ljudi in tako za Evropo zaostajamo tudi v finančnem smislu, ugotavlja "doktor nogometa". ▸ Egyébként pedig nálunk a férfi labdarúgás is sokkal alacsonyabb szinten van, mint nyugaton – nehéz nagy tömegeket bevonzani a stadionokba és pénzügyi szempontból is le vagyunk maradva Európához képest, állapítja meg a „futballprofesszor”.11 "doktorjev nogometa" ne more premagat 10 igralcev Chelseaja, ko se borijo za Evropo. ▸ Tizenegy „futballprofesszor” nem tudja legyőzni a Chelsea tíz játékosát, amikor azok Európáért küzdenek.
Veliki ljubljenec ljubljanske nogometne publike je vidno šepal. Boleča grimasa na obrazu doktorja preigravanja. ▸ A ljubljanai labdarúgáskedvelők nagy kedvence láthatóan sántított. Fájdalmas grimasz rajzolódott ki a cselprofesszor arcára.
Ali ni eden od podpornikov tega sijajnega projekta tudi doktor za davčne utaje? ▸ Ennek a zseniális projektnek az egyik támogatója nem az adócsalás doktora?
Zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, je začel moj sogovornik, doktor za fliperje, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro pozna. ▸ Miért tűntek el a flipperek a mindennapi életünkből, kezdte beszélgetőpartnerem, egy flipperdoktor a beszélgetést, aki jól ismeri e gépek történetét.

dolābella -ae, f (demin dolābra) krampič, motičica, sekirica: Col. — Kot rimski nom. propr. Dolābella -ae, m Dolabela, družinsko ime rodu Kornelijcev, poseb.

1. P. Cornelius Dolabella Publij Kornelij Dolabela, Ciceronov zet, tretji Tulijin mož; l. 43 se je v Laodiceji dal usmrtiti svojemu sužnju: Ci. ep.

2. Cn. Cornelius Dol. Gnej Kornelij Dolabela, pretor v Kilikiji; zaradi grabeža je bil obtožen in obsojen na pregnanstvo: Ci. — Od tod adj. Dōlabelliānus 3 Dolabelov, dolabelski = imenovan po nekem Dolabeli: Dolabelliana pira Col.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

Doryclus -ī, m (Δόρυκλος) Doriklos z epirskega gorovja, Berojin (Beroē) mož: V.

dottrina f

1. znanje, učenost:
uomo di grande dottrina velik učenjak, učen mož, erudit

2. nauk, znanstvena teorija; doktrina:
la dottrina della relatività relativnostna teorija

3. relig. cerkvene dogme, cerkveni nauki

4. relig. verouk, kateheza:
andare a dottrina hoditi k verouku

doživeti glagol
1. (izkusiti) ▸ megél, átél, ér, szenvedPri opravljanju zahtevne naloge smo doživeli veliko kritik, pa tudi veliko pohval. ▸ A bonyolult feladat elvégzése közben számos kritika ért bennünket, de kaptunk sok dicséretet is.Že prvi dan prihoda je doživel velik šok, saj je ostal brez videokamere. ▸ Már a megérkezése első napján nagy sokk érte, hiszen a videókamerája nélkül maradt.Kot je znano, je lani doživel nesrečo in si zdrobil zapestje. ▸ Ahogy az köztudott, tavaly balesetet szenvedett és összezúzta a csuklóját.V letošnji sezoni so nanizali 12 zmag in le doživeli le štiri poraze. ▸ Az idei szezonban 12 győzelmet arattak és csak négy vereséget szenvedtek.
Tudi jaz sem doživel mnogo lepega in zabavnega. ▸ Én is sok szép és mulatságos dolgot megéltem.
Skupina je v 40 letih doživela tako vzpone kot padce. ▸ A zenekar 40 év alatt megélt sikereket és hullámvölgyeket is.

2. (o telesnih stanjih) ▸ kap, átélMed tuljenjem je mož nenadoma doživel srčni infarkt in je umrl. ▸ Üvöltözés közben a férfi hirtelen szívinfarktust kapott és meghalt.
3. (priti do česa) ▸ megél, élV prejšnjem stoletju smo doživeli razcvet antibiotikov. ▸ A múlt évszázadban az antibiotikumok virágkorát éltük.Film bo premiero doživel na filmskem festivalu v Cannesu. ▸ A film bemutatója a cannes-i filmfesztiválon lesz.
V minulih 50 letih je balinanje kot športna zvrst pri nas doživelo neverjeten razmah. ▸ Az utóbbi 50 évben a teke mint sportág hihetetlenül nagy fejlődésen ment keresztül.
Avtomobil je na salonu v Ženevi doživel svoj prodajni krst. ▸ Az autó a Genfi Autószalonon debütált.
Kot kaže, bo zgodba doživela epilog na sodišču. ▸ Úgy tűnik, a történet a bíróságon fog véget érni.

4. (o čustvih) ▸ megél
Te gostilne namreč ne moreš v polnosti doživeti z enim, naključnim obiskom. ▸ Ezt a vendéglőt egy egy véletlenszerű látogatás során nem tudod teljességében megélni.
Kako si ti doživel dosedanje rezultate na prvenstvu? ▸ Te hogy élted meg a bajnokság eddigi eredményeit?

5. (dočakati določeno starost) ▸ megél, elélKljub težavam je ostala vedrega značaja in doživela visoko starost. ▸ A nehézségek ellenére megmaradt vidám természetűnek és magas kort élt meg.
V povprečju lahko ženska pričakuje, da bo doživela 84 let, moški pa približno šest let manj. ▸ Általánosságban a nők várható élettartama 84 év, míg a férfiaké hat évvel kevesebb.
Jaguarji dožive starost do 20 let. ▸ A jaguárok a 20 éves kort is megélik.
Če človek doživi sto let, je to vzrok za veliko praznovanje. ▸ Ha valaki megéli a 100 évet, az nagy ünneplésre ad okot.

drugòvati drùgujēm tovariševati: kada smo nas dvojica drugovali ko sva midva tovariševala; kad smo nas dvoje drugovali ko sva midva (mož in žena) tovariševala, ko sva midve tovariševali

Druidae -ārum (Ci., T.) ali Druidēs -um (Ci.) ali Dryidae -ārum (Suet.) (tudi pri Ci. De div. I, 41, 90) m (kelt. „moder mož“) druidi, driidi, svečeniški red (kasta) pri Keltih.

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

ducat samostalnik
1. (dvanajst stvari) ▸ tucatSamo nekaj ducat psov naj bi preživelo v divjini. ▸ Úgy vélik, hogy a vadonban csak néhány tucat kutya maradt életben.
Ducat jih je, šest punc in šest fantov. ▸ Egytucatnyian vannak: hat lány és hat fiú.
Glavnino sredstev je dobilo petnajst najbolj prizadetih držav, od katerih je ducat afriških. ▸ A finanszírozás nagy részét a tizenöt legsúlyosabban érintett ország kapta, köztük egy tucat afrikai ország.
Povezane iztočnice: pol ducata

2. (veliko število) ▸ tucatPrejšnji teden so ji naprtili še ducat drugih zločinov. ▸ A múlt héten tucatnyi más bűncselekménnyel is megvádolták.
Policisti so priprli ducate ljudi, je danes zjutraj poročal grški radio. ▸ A rendőrök több tucat embert vettek őrizetbe, közölte ma a görög rádió.
Na tekmah sodeluje na ducate šol, tisoči učencev. ▸ A mérkőzéseken tucatnyi iskola és ezernyi gyermek vesz részt.

dúcat (-a) m dozzina:
na ducate a dozzine, in gran numero
trg. veliki ducat grosso (144 pezzi)
mož, kakršnih gre dvanajst na ducat una persona insignificante, affatto mediocre

duumvir, starejše duovir, -virī, m (duo in vir), prvotno le gen. pl. duum virum; pozneje je iz te oblike nastal nom. sg. (singulativ) duumvir in nom. pl. duumviri poleg starejšega duoviri (v najboljših rokopisih II vir, II viri; prim. triumvir) „dvomož“, duumvir, večinoma v pl. duumvirī ali duovirī „dvomoža“, duumvira, duovira, poverjenika za posebne posle.

I. v Rimu

1. duumviri perduellionis preiskovalna sodnika za veleizdajo, v starejšem obdobju za vsak primer posebej izvoljena od kralja ali ljudstva: Ci. (Pro C. Rabirio IV, 12), L. (I, 26, 5; VI, 20, 12).

2. duumviri sacrorum ali sacris faciundis poverjeništvo za varovanje sibilinskih knjig: L. (III, 10, 7; V, 13, 6); pozneje je bilo v tej službi 10 mož: decemviri sacrorum L. (XXII, 10, 9), po Suli pa celo 15: quindecemviri Lact.

3. duumviri aedi faciendae ali locandae ali dedicandae v tributskih komicijah izvoljeni stavbni odbor, ki je skrbel za gradnjo, oddajo gradnje ali posvetitev kakega svetišča: L. (VII, 28, 5; XXII, 33, 8); v sg.: L. (II, 42, 5; XXXV, 41, 8; XL, 34, 5).

4. duumviri navales v tributskih komicijah izvoljena poverjenika za opremo in vodstvo vojnega ladjevja: L. (IX, 30, 4; XL, 18, 8; XLI, 1, 3); v sg.: duumvir navalis L. (XL, 42, 8; XLI, 1, 2) duumvir za opremo vojnega ladjevja.

— II. zunaj Rima: duumviri municipiorum podeželska župana, večinoma za eno leto v rimskih municipijih in naselbinah med starešinstvom (decuriones) izvoljena oblastnika, nadzornika mestne uprave, načelnika starešinstva in vrhovna mestna sodnika: Ci. (De lege agraria II, 34, 93), C. (De bello civ. I, 30, 1).

Echīōn -onis, m (Ἐχίων: ἔχις kača ) Ehion,

1. eden izmed junakov, zraslih iz zmajevih zob, ki jih je posejal Kadmos; Agavin mož, Pentejev oče: Echione natus (= Pentheus) O. Od tod adj. Echīonius 3 Ehionov: arces O., Thebae H., nomen V. = Ehionov sin; patronim Echīonidēs -ae, m (Ἐχιονίδης) Ehionid, Ehionov sin = Pentej O.

2. Hermesov sin, argonavt: Hyg., O. (ki ga imenuje med udeleženci kalidonskega lova). Od tod adj. Echīonius 3 Ehionov: lacertus O.

3. znameniti grški slikar: Ci., Plin.