Franja

borderka samostalnik
neformalno (športnica) ▸ boardos, boardozó
To je čudovita mladenka, stara 18 let, navdušena borderka, sploh na slovenskih smučiščih. ▸ Ő egy csodálatos, 18 éves ifjú hölgy, szenvedélyes boardos, főleg a szlovéniai pályákat kedveli.
Sopomenke: deskarka, deskarka na snegu

bor|i [ó] (-a, -o) kaum, nur (bora dva odstotka kaum zwei Prozent; borega pol odstotka kaum ein halbes Prozent, borih pet let kaum/nur fünf Jahre)

boy [bɔi] samostalnik
deček, fant; sluga

boy friend (njen) fant
from a boy od otroških let
domačno old boy dragi prijatelj; bivši učenec šole
the old boy "stari"
domačno my boy ljubi moj
pogovorno there's a good boy bodi tako dober
sleng pansy boy homoseksualec
sleng flying boy letalec
sleng the boy šampanjec
boy scout stezosledec, skavt

bradica samostalnik
1. lahko izraža pozitiven odnos (o obraznih dlakah) ▸ szakáll, kis szakállČarodej, ki je skakal po odru, je bil mlad, z lepo pristriženo bradico in bleščečim cilindrom. ▸ A színpadon ugrabugráló fiatal bűvésznek szépen nyírt kis szakálla és fényes cilindere volt.Okradeno dekle je tatu opisalo kot kakih 20 let starega fanta, suhe postave, koščenega obraza in temnih kratkih las s kratko bradico. ▸ A kirabolt lány leírása alapján a tolvaj 20 év körüli, vékony testalkatú, csontos arcú, sötét, rövid hajú és rövid szakállú fiú volt.Povezane iztočnice: kozja bradica

2. izraža pozitiven odnos (del glave) ▸ állNa rahlo preširoko čelo in špičasto bradico nanesemo nekaj rdečila v odtenku rožnega lesa. ▸ Az enyhén széles homlokra és hegyes állra felviszünk egy kis rózsafa színű pirosítót.Mali Luka je padel s postelje in si prebil bradico. ▸ A kis Luka leesett az ágyról és felhasította az állát.

brezposeln pridevnik
(ki je brez zaposlitve) ▸ munkanélküli, állástalanV klubu si brezposelne osebe tudi med seboj pomagajo in izmenjujejo informacije. ▸ A klubban a munkanélküli személyek egymást segítik és információkat cserélnek.
Odkar je mama brezposelna, živijo le od socialnih pomoči. ▸ Mióta az édesanya munkanélküli, csak a szociális támogatásból élnek.
Zaposlili so nekdanjega odvisnika in brezposelno žensko, starejšo od 50 let. ▸ Egy 50 év feletti, volt drogfüggő és munkanélküli nőt vettek fel.
V podobnem napadu je brezposeln Irec, William Hamilton, sprožil s smodnikom napolnjeno pištolo proti Viktorijini kočiji, ko se je vozila po cesti Constitution Hill v Londonu. ▸ Egy hasonló támadás során egy munkanélküli ír, William Hamilton egy lőporral töltött pisztollyal rálőtt Viktória hintójára, amikor az a londoni Constitution Hill úton hajtott.

bringen (brachte, gebracht)

1. prinesti, prinašati, (wegbringen) odnašati, odnesti; einen Menschen, Wagen: pripeljati, (weg) odpeljati, ins Krankenhaus, an einen Ort: spraviti, das Essen auf den Tisch: postaviti

2. (begleiten) pospremiti, spremljati

3. (veröffentlichen) prinesti, prinašati

4. Hilfe, Trost, Unterstützung: dati, dajati, tudi: pomagati, tolažiti, podpreti, podpirati; Nutzen, Schaden, Verluste: povzročiti, povzročati, tudi: koristiti, škodovati, prinašati izgube; Ärger: povzročati (jezo); Ernte bringen obroditi

5. als Funktionsverb (glagol nepopolnega pomena) samostalnik nosi pomen: zum [Abschluß] Abschluss/Ende bringen zaključiti; in Ansatz/Anschlag bringen izračunati, oceniti; zur Anwendung bringen uporabiti; zum Ausdruck bringen izraziti; zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen uzavestiti; in Erfahrung zvedeti, ugotoviti; in Erinnerung bringen spomniti na (sich se) ; jemanden in Erregung bringen razburiti; in Unruhe bringen vznemiriti; in Wut/Zornbringen razjeziti, razkačiti; etwas in Gang bringen sprožiti; in Ordnung bringen urediti; Leben in etwas bringen poživiti (kaj)

6. es bringen: das bringt's! to je odlično; er bringt's je odličen

7. es zu etwas bringen priti do, uspeti; er hat es zu etwas gebracht uspelo mu je, da ...; es weit bringen daleč priti; es auf ... Jahre bringen doživeti ... let

8. um etwas bringen spraviti ob (kaj), oropati (česa), ogoljufati (za kaj)

9. etwas mit sich bringen biti, prinašati (das wird Gefahren mit sich bringen to bo nevarno)

10. etwas an sich bringen prisvojiti si; dobiti v roke

11. jemanden auf etwas bringen spraviti na misel; etwas hinter sich bringen opraviti, prestati; jemanden zu sich bringen spraviti (koga) k sebi/pameti/zavesti; jemanden zu etwas bringen pripraviti do; zum Schweigen bringen utišati; zum Sprechen bringen pripraviti do govorjenja

brišóč (-a -e)

A)

1. che asciuga, pulisce

2. che cancella

3. aer.
brišoči let (letala) volo radente

B) brišóč (v adv. rabi) asciugando; nettando, pulendo; strofinando

bŕzdati to bridle; to put a bridle on; to rein; to curb

bŕzdati svoj jezik to bridle one's tongue
bŕzdati koga to keep a tight rein on someone
bŕzdati svojo radovednost to curb one's curiosity
bŕzdati svoje strasti to bridle one's passions
ne bŕzdati svojega veselja to let one's joy be unconfined

bygone² [báigɔn] samostalnik
preteklost

let bygones be bygones pozabimo, kar je bilo, odpustimo

call¹ [kɔ:l]

1. prehodni glagol
klicati, poklicati; zbuditi, imenovati; smatrati; sklicati
ameriško telefonirati
trgovina terjati
ameriško, domačno grajati
Biblija zadeti, doleteti

2. neprehodni glagol
klicati, vpiti; telefonirati (on, upon)
obiskati, priti
mornarica (at) pristati (at)
oglasiti se pri, zaviti kam

to call attention to s.th. opozoriti na kaj
to call to account poklicati na odgovor
what age do you call him? koliko mislite, da je star?
ameriško, pogovorno let it call a day naj bo za danes dovolj
to call to mind spomniti, priklicati v spomin
to call s.o. names (o)zmerjati koga
to have nothing to call one's own biti brez sredstev
to call in question (po)dvomiti
to call a spade a spade, to call things by their names reči bobu bob
to call it square (ali quits) smatrati za urejeno
to call into being ustvariti
to call a halt ustaviti se
to call a meeting sklicati sestanek
not to have a moment to call one's own ne imeti niti trenutka zase
to call to order posvariti, opomniti
to call the banns oklicati
to call cousins with s.o. sklicevati se na sorodstvo s kom
to call into play spraviti v tek
to call to witness poklicati za pričo
to be called imenovati se
to be called to the bar postati odvetnik
to call the roll vojska poklicati zbor, klicati po imenih

Calypsō -ūs (-ōnis: Ap., Aus., Macr., acc. -ōnem: L. Andr. ap. Prisc., Pac. ap. Char., C. ap. Q., Macr.) f (Καλυψώ) Kalipso (gen. Kalipse),

1. Nimfa na otoku Ogigiji, Atlantova hči, pri kateri se je iz Troje vračajoči Odisej mudil sedem let: O., Tib., Pr. idr.

2. gr. slikarka: Plin.

camarade [kamarad] masculin, féminin tovariš, -ica; drug, družica; familier prijatelj

camarade de captivité tovariš iz ujetništva
camarade d'école šolski tovariš
camarade d'enfance tovariš iz mladih let
camarade d'infortune tovariš v nesreči
camarade de jeu tovariš v igri
camarade de lit spalni tovariš
n'être pas, plus camarade ne biti (več) tovariš, prijatelj
faire camarade (militaire) vdati se
camarade! vdam se!

canonique [kanɔnik] adjectif kánonski; normativen

âge masculin canonique starost 40 let (minimum za služabnico pri duhovniku)
(familier) être d'un âge canonique biti že v zrelih, častitljivih letih

cap [kap] masculin rt, predgorje; ladijski kljun; marine, aéronautique smer, kurz

le cap de Bonne Espérance Rt dobre nade
(habiller) de pied en cap (obleči) od nog do glave
cap sur l'ennemi smer proti sovražniku
changer de cap spremeniti smer, kurz
dépasser, franchir le cap de la trentième imeti 30 let za seboj
(dé)passer, doubler, franchir un cap (marine) pluti mimo rta, figuré premagati težavo, biti preko česa
mettre, prendre le cap sur vzeti smer proti
ne plus savoir où mettre le cap ne več vedeti, kje se nas glava drži

Capreae -ārum, f Kapreje = Kozji otok (zdaj Capri), otoček ob obali Kampanije: V., O., Plin. idr. Tu je ces. Tiberij v razpašnosti in razuzdanosti preživel zadnjih sedem let življenja: T., Iuv., Suet., zato so otok porogljivo imenovali Caprineum (capra in inire) Kaprinej: Suet. Od tod adj. Capreēnsis -e kaprejski: secessus Suet. na Kapreje.

carcere m, f (v pluralu samo f)

1. ječa, zapor (tudi pren.)

2. zapor, jetništvo:
scontare dieci anni di carcere odsedeti deset let zapora

cat¹ [kæt] samostalnik
mačka, maček; bič, korobač
pogovorno prepirljivka; dvojni trinožnik

when the cat's away the mice will play kadar mačke ni doma, miši plešejo
to bell the cat izpostavljati se nevarnosti
ameriško, vojska, sleng cat beer mleko
to wait for the cat to jump, to see how the cat jumps čakati na ugodno priložnost
to fight like Kilkenny cats boriti se na življenje in smrt
before the cat can lick the ear nikoli
when candles are out all the cats are grey ponoči je vsaka krava črna
he lives under the cat's foot žena hlače nosi
to grin like a Cheshire cat režati se, kazati zobe
to lead cat and dog life živeti kot pes in mačka
to let the cat out of the bag izblebetati skrivnost
like a cat on hot bricks kakor na šivankah
a cat has nine lives mačka je trdoživa
enough to make a cat laugh smešen, da bi se se krave smejale
it rains cats and dogs dežuje ko iz škafa
to shoot the cat bljuvati, urha klicati
as sick as a cat hudo bolan; slabe volje
not room to swing a cat premalo prostora
tom-cat maček
to turn a cat in the pan postati izdajalec, po vetru se obračati; izneveriti se
sleng cat's whiskers nekaj imenitnega
sleng not a cat's chance, not a cat in hell's chance prav nič upanja
a cat may look at a king še škofa lahko mačka gleda

cedílo colander; strainer; percolator; filter

na cedílu ostati (figurativno) to get left in the lurch
pustiti koga na cedílu to let someone down, to desert someone, to leave someone in the lurch, to forsake someone, to fail someone, to leave someone in a jam ali in a mess; to abandon someone, ZDA to go back on someone, (razočarati) to disappoint someone
ne pusti me na cedílu v sili! don't fail me now I need you!
pustiti dekle na cedílu to leave a girl in the lurch

cela [sla] pronom to; ono

après cela (familier) nato, na koncu
avec (tout) cela kljub (vsemu) temu
et avec cela? še kaj (želite)?
avoir cela de bon que imeti to dobro lastnost, da ...
comme cela tako; tako tako
comment cela? kako to? je to mogoče?
comment cela va-t-il? kako je kaj? kako se imate?
il est comme cela takšen je pač
c'est (bien) cela tako je
cela ne fait rien nič za to, nič ne de
n'est-ce que cela? samo to? nič drugega? je to vse?
il y a cinq ans de cela od tega je pet let
il ne manquait plus que cela! samo še to je manjkalo!
pas, point de cela! nič tega! kaj še! to bi bilo pa še lepše!
pour cela kar se tega tiče
à cela près razen tega
qu'à cela ne tienne! to naj ne bo ovira, ni važno, nič za to!

cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.