Franja

fēstīvus 3, adv. -ē (fēstus)

I. pravzaprav „praznično razpoložen“, od tod vesel, radosten, zabaven: f. hospitium, f. fores, in festivo loco (= v gledališču) Pl., in loco festivo (v tej prijetni sobi) sumus festive (ljubko) accepti Pl. —

II. metaf.

1. veder, boder, živahen, dobrovoljen = dobre volje, vesel, kratkočasen: facinus, opera (f.) ludi Pl., homo, acroama Ci., alea Gell., festivissimum convivium Iust.; subst. fēstīvum -ī, n praznik: in vindemiarum festivo Lamp.

2. dovtipen, šaljiv, šegav: homo, poëma, oratio, sermo Ci., belle et festive Ci., quam festive crimen contexitur Ci., id festivissimum est, quod adicit orator Q., hoc festivissimum et facetissimum est Gell., festivissime inquit Gell.

3. prisrčen, dobrodušen: f. caput Ter. dober možak, filius, puer Ci., pueri, quibus nihil potest esse festivius Ci., pater festivissime Ter.

4. čeden, ličen, lep, ljubek, všečen, zal: femina Pl., aedes festivissimae Pl., alicui facilis et festivus Ter., f. copia (librorum) Ci. lepo število, nonne sunt illa festiva? Ci., titulus festivior Plin., area f. Plin. iun., cantus f. Cl.

figure [figür] féminin obraz, obličje; postava, zunanjost, figura, podoba; osebnost; simbol, metafora; (mečevanje) pozicija

en pleine figure naravnost v obraz
sous la figure de v podobi
figure de danse, de style plesna, stilistična figura
chevalier masculin de la triste figure vitez žalostne postave
avoir une bonne figure biti simpatičen
avoir bonne figure biti pri dobrem zdravju
casser la figure à quelqu'un (familier) pretepsti koga
se casser la figure pasti, doživeti nesrečo, ponesrečiti se
être bien de figure biti čedne zunanjosti
faire figure igrati neko vlogo, nekaj predstavljati
faire figure de nastopiti kot, biti uporabljen kot
faire bonne figure izkazati se moža na pravem mestu, (pravega moža), nekaj veljati; ostati miren, lepo se zadržati
faire bonne figure à quelqu'un koga prijazno sprejeti
faire triste figure, piètre figure slabo, bedno izgledati, figuré ne biti kos svoji nalogi
jeter quelque chose à la figure de quelqu'un (familier) komu kaj v obraz vreči, pod nos dati
prendre figure začeti se realizirati, dobi(va)ti obliko

fin [fɛ̃] féminin konec, zaključek; smrt; cilj, namen, smoter; juridique ugovor, tožba; grammaire izglas

fin d'alerte konec alarma
fin d'année, de l'année konec leta
fin d'investissement investicijski cilj
fin du monde konec sveta
fins pluriel de série ostanki (končna razprodaja)
fin de non-recevoir kategorična odklonitev, zavrnitev
la fin justifie les moyens namen posvečuje sredstva
aux fins de zaradi, v namen, zato (da ...)
à cette fin, à ces fins v ta namen
à seule fin de z namenom, da bi
c'est le commencement de la fin to je začetek konca
c'est la fin de tout (familier) to je pa že višek! tu se pa vse neha!
à la fin na koncu, končno
à la fin des fins nazadnje, končno
à la fin de mai konec maja
à telle fin que de raison za vsak primer
à toutes fins utiles za poljubno uporabo
en fin de compte konec koncev
sans fin brez konca, brezkončen
sauf bonne fin z običajnim pridržkom
fin courant, prochain (commerce) konec tekočega; prihodnjega meseca
fin janvier (commerce) konec januarja
avoir, faire une belle fin imeti lepo smrt, lepo umreti
n'avoir ni fin ni cesse ne imeti ne konca ne kraja; ne se poleči
approcher de la fin bližati se koncu, iti h kraju, bližati se smrti
arriver, en venir à ses fins doseči svoj cilj, uveljaviti svojo voljo
être en fin de liste biti na koncu seznama
être en fin de course biti izčrpan po hudem naporu, po težkem delu
être sur ses fins (sport) biti na koncu svojih moči
faire une fin spremeniti svoje življenje, poročiti se
mener une chose à bonne fin stvar zadovoljivo, dobro, srečno izpeljati
mettre fin à quelque chose napraviti čemu konec
mettre fin à ses jours napraviti samomor
parvenir à ses fins doseči svoj cilj
prendre fin končati se
la réunion a pris fin à quatre heures zborovanje (shod, seja) se je končalo ob štirih
renvoyer quelqu'un des fins de la plainte (juridique) koga oprostiti
répondre par une fin de non-recevoir odgovoriti odklonilno, odbiti, zavrniti (à quelqu'un koga)
tirer, toucher à sa fin iti h koncu, h kraju, končavati se

finca ženski spol posestvo; hipoteka; ameriška španščina kavna plantaža

finca rústica posestvo na kmetih
¡buena finca! (ironično) lepo presenečenje!

fisico

A) agg. (m pl. -ci)

1. fizikalen; fizičen:
geografia fisica fizična geografija
leggi fisiche fizikalni zakoni

2. fizičen, telesen:
difetto fisico telesna hiba
prestanza fisica krepkost telesa

B) m

1. fizik

2. postava, telo, telesni ustroj, konstitucija:
avere un bel fisico imeti lepo postavo

fixe [fiks] adjectif nepremičen, trdno stoječ, stacionaren; pritrjen; določen; stalen, nespremenljiv; nezgorljiv; masculin stalna plača

barre féminin fixe telovadni drog
étoile féminin fixe zvezda stalnica
idée féminin fixe fiksna ideja
prix masculin fixe stalna cena
fixe! (militaire) mirno!
les fixes nepremičnice
à l'heure fixe ob določeni uri
jour masculin fixe določen, stalen dan (npr. za sestanek ipd.)
le baromètre est au beau fixe barometer kaže stalno lepo
avoir un domicile fixe imeti stalno bivališče
avoir le regard fixe strmeti v prazno

for¹ [fɔ:, fə] predlog
za; zaradi; proti; namesto; glede na

for all navzlic, kljub
as for me kar se mene tiče, zastran mene
pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
pogovorno to be out for nameravati
for the better na bolje
but for ko bi ne bilo, brez
for fear iz strahu
for love iz ljubezni
for the present za zdaj
for the first time prvič
not for love or money za nič na svetu
to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
now for them! na juriš!
for good za vedno
there's nothing for it nič drugega ne preostaja
to go for a walk iti na sprehod
sleng to go for a soldier postati vojak
to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
I am in for flu gripa se me loteva
he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
to take for granted smatrati kot dejstvo
it's for you do decide ti se moraš odločiti
it is not nice for him ni lepo od njega
once for all enkrat za vselej
for as much v koliko
for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
for instance, for example na primer
for the nonce tokrat
I for one jaz na primer
for God's sake za božjo voljo
to look for s.th. iskati kaj
not for the life of me za nič na svetu
for shame! sram te (vas) bodi!
to be out for trouble (ali row) iskati prepir
she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
the train for London vlak proti Londonu
word for word beseda za besedo
Mary for ever! naj živi Marija!
for the time being za zdaj
he's been here for an hour je tukaj že eno uro

formalidad ženski spol formalnost, natančnost, točnost, resnost, vljudnost, poštenost; kulanca

cumplir (llenar) una formalidad izpolniti formalnost
¡niños, formalidad! otroci, vedite se lepo!
formalidades de la aduana carinske formalnosti
formalidades de boda poročne šege

fortune [fɔrtün] féminin premoženje, bogastvo; usoda; (srečen) slučaj, sreča; marine zasilno jadro

la Fortune Fortuna, boginja sreče
fortune nationale, sociale narodno, družbeno premoženje
bonne, mauvaise fortune sreča, smola
bonne fortune (figuré) galantna, ljubezenska avantura
fortune du pot možnost dobrega ali slabega obeda
rester à la fortune du pot nepovabljen (nepričakovano) ostati pri obedu
fortunes de la mer nevarnosti na morju, riziko na morju
de fortune zasilen, začasen, provizoričen
bandage masculin de fortune zasilna obveza
moyens masculin pluriel de fortune zasilna sredstva (ki so pač pri roki)
champ masculin de fortune zasilno pristajališče (letališče)
revers masculin de fortune udarec usode, nesreča
avoir de la fortune biti premožen
bâtir, gagner une fortune ustvariti, pridobiti si premoženje
il est favorisé par la fortune sreča mu je naklonjena
faire fortune obogateti, dobiti lep položaj
faire contre mauvaise fortune bon cœur kljubovati udarcem usode
hériter d'une belle fortune podedovati lepo premoženje
tenter fortune poskusiti srečo
chacun est l'artisan de sa fortune vsak je svoje sreče kovač

frequentato agg. (dobro) obiskan:
locale molto frequentato lepo obiskan lokal
strada frequentata živahna ulica

frons², frontis, f, v stlat. (npr. pri Pl.) in pri Vitr. tudi m.

I.

1. čelo, človeško in živalsko: oculi, supercilia, frons, vultus denique totus Ci., insignem tenui fronte Lycorida H. (ozko čelo so imeli Grki in Rimljani za lepo, kakor nam poročajo Petr., Mart., Arn.), fr. cervi C., cui (haedi) frons turgida cornibus primis H., ovis, taurina O., in proelia tauri frontibus incurrunt V., taurus torvā fronte Plin., adversā fronte O. spredaj na čelu, toda: frontibus advorsis Lucr. ali adversis frontibus pugnantia secum H. čelo proti čelu (kakor dva bika), frontem contrahere Ci., H. ali adducere, astringere Sen. ph. ali corrugare Amm. čelo nagrbančiti (nagubati, nabrati, namrščiti) naspr.: frontem exporgere (= exporrigere) Kom. ali explicare H. ali solvere Mart. ali remittere Plin. iun. čelo razjasniti, čelo razvedriti, pokazati vedro čelo; preg.: frons occipitio prior Ca., Plin. čelo je pred zatilkom = gospodarjeve oči več zaležejo kot oskrbnikove.

2. occ. čelo, obraz, obličje (ki razkriva razpoloženje ali značaj): fronte occultare sententiam Ci., fronte tegere libidines Ci., haec ipsa fero … fronte et vultu … bellissime Ci. ep. z vedrim čelom in obrazom, verissimā fronte dicere Ci. s kar najbolj odkritim obrazom, spem fronte serenat V., fr. pristina Ci. stara resnobnost, laeta parum V., tranquilla, sollicita H., urbana H. = frons hominis urbani drzno čelo velikomeščana, brezobzirnost, fr. proterva H., Aug. drzno čelo, drznost, tristis Tib., inverecunda Q., exclamat perisse frontem de rebus Pers. sramežljivost, fr. gravis Plin. iun., salvā fronte Iuv. brez sramu, fr. durior Iuv. nesramen obraz, homo frontis integrae Icti. značajen, poštene nravi, blagonraven, fr. impudens Aug. —

II. metaf.

1. čelo = sprednja stran, ospredje, pročelje, lice: a fronte Ci., C., L. na sprednji strani, (od)spredaj, a fronte (sc. viae) potentes habitant O., hos a fronte (sc. viae) suos ponere penates O., in celebri fronte (sepulcri) Tib. na … sprednji strani, mille pedes in fronte (sepulcro) dabat H. v širino, in frontem Plin., T. spredaj, (naves) iunctis feruntur frontibus V. jadrajo s čelom ob čelu, scaena versis discedat frontibus V. z obrnjenimi pročelji poslopij, frontem (scopulus) in apertum porrigit aequor O., fr. castrorum C., munimentorum L., lacti Val. Max., parietum, aedis Vitr., aedium (svetišč) Vell., vehiculi Amm., Caucasi, Italiae Plin., litorum Mel., Plin. fr.; (kot arhit. t. t.) frontes Vitr. oporna zidova.

2. occ.
a) zunanja stran, zunanji obseg, rob: anuli Lucr., tabernae Cat., tympani Vitr., turrita fr. Sil. zunanji okop s stolpi.
b) o knjižnih zvitkih α) zunanja robova (zvitega zvitka), obreza: nigra O., geminae frontes O., Tib., voluminum frontes titulique Sen. ph., fr. pumicata Mart. β) (prva) stran (odvitega zvitka): in prima fronte libelli O., undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. olīva).
c) platišče: Vitr. (10, 4).
č) (kot voj. t. t.) ospredje, prednja bojna vrsta glavne vojske ali njenih kril, lice, fronta: a tergo, fronte, lateribus tenebitur Ci. odzadaj, odspredaj, od strani ga bodo držali (prijeli), a fronte et a tergo circumire hostem C., a fronte nudatis castris C., octo cohortes in fronte constituit S., prima frons L. prednja vojska, fr. recta (naspr. laevum ali dextrum cornu) L., aequā fronte ad pugnam procedere L. v ravni bojni vrsti = aequatā fronte L., in frontem derigere (intr.) ali derigi L. postaviti se v prednjo bojno vrsto, frontem derigere Q., directā fronte pugnandum est Q., rectā fronte impellere Plin., frontem primam tenere Sen. ph. v prednji vojski stati, fr. laevi cornus Cu., dextra fr. T.

3. meton. zunanja plat, zunanjost, videz, pogled: utrum fronte an mente, dubitatur Ci. ep., fronte politus Pers., ubi frons causae non satis honesta est Q., fronte promittere, asperior fr. Q., intra nihil habentia fronti suae simila Sen. ph.; pogosto prima fr. prvi pogled: decipit frons prima multos Ph., dura primā fronte quaestio Q., ex primā statim fronte diiudicare Q.

fusto m

1. steblo:
pianta d'alto fusto visokodebelno drevo

2. trup:
un bel fusto pog. šalj. lepo raščen mladenič, lepotec

3. podolgovati del česa:
fusto della stadera kembelj tehtnice
fusto del remo ročaj vesla
fusto dell'argano ročica pri vitlu

4. arhit. deblo (pri stebru)

5. sod

gabālium -ii, n bot. gabalij, lepo dišeča rastlina v Arabiji: PLIN.

gala

A) f

1. sijaj, razkošje, gala, prefinjenost, eleganca:
mettersi in gala obleči se v gala, posebej lepo, praznično se obleči
pranzo di gala slavnostno kosilo
abito di gala gala, gala obleka

2. obšiv, okras

B) m navt.
gala di bandiere okrasitev z zastavicami
gran gala okrasitev z zastavicami

galant, e [galɑ̃, t] adjectif udvorljiv, vljuden, ustrežljiv, uslužen, ljubezniv, uglajen; ljubezenski, zapeljiv, galanten; zaljubljen; masculin ljubimec, oboževalec

galant homme poštenjak
homme galant galanten človek
vous êtes un galant homme to je lepo od vas
vert galant masculin ženskar
femme féminin galante koketna ženska, lahkoživka, deklina
lettre féminin galante ljubezensko pismo
scène galante ljubezenski prizor

galbanum -ī, n (iz hebr. helb'nāh preko gr. χαλβάνη) galban, lepo dišeča smola neke v Siriji rastoče kobulnice (Bubon galbanum, LINN.): PLIN., LUCAN., SUET. S to smolo so kadili hleve, da vanje niso zahajale kače, in panje, da so jih obvarovali gnilobnih sopar: COL., PLIN.; uporabljali so jo tudi zdravniki: CELS., PLIN. – Soobl. galbanus -ī, f: VULG. in chalbanē -ēs, f: DIG.

garnement [-nəmɑ̃] masculin (= mauvais, méchant garnement) ničvrednež, malopridnež, pridanič

joli garnement (figuré) pravo, lepo seme

gentil, le [žɑ̃ti, j] adjectif ljubezniv, prijazen; prijeten, všečen, ljubek, očarljiv; (ironično) čeden, lep; priden, ubogljiv

c'est gentil à vous, de votre part to je lepo od vas
c'est gentil!, me voilà gentil! (ironično) ta je pa lepa!
une gentille somme čedna (velika) vsota
elle est gentille comme tout (familier) nad vse je ljubka
être gentil avec quelqu'un biti ljubezniv s kom

Gēryō: BOET., ali Gēryōn -onis, m: HYG., SEN. TR., MART., IUST., TERT., SID. (ki ima abl. Gērȳ(on(e), ali Gēryonēs -ae, m: V., H. (z acc. Gēryonēn), O., PR., PLIN., SIL., CL.; star. gen. Gēryonāī: LUCR.; abl. Geryone: V., L., IUST. (Γηρυών, Γηρυόνης) Geríon, trotelesni (tricorpor, trigeminus, tergeminus, trimembris) kralj velikan na hispan(ij)skem otoku Eriteji v Gadskem zalivu; Herkul ga je ubil in odgnal njegovo lepo goved; Geryonis oraculum (pri Pataviju v Italiji) SUET. – Od tod adj.

1. Gēryonāceus 3 gerionski: PL.

2. Gēryonēus 3 (Γηρυόνειος) Gerionov, Geriona (gen.): caedes AP.

ghingheri avv. pog. šalj.
in ghingheri gizdavo:
mettersi in ghingheri zakmašno se napraviti, lepo se obleči