Franja

črv moški spol (-a …) der Wurm (tudi živalstvo, zoologija), -wurm (gnojni Dungwurm, lesni Holzwurm, peščeni Sandwurm); (žerka) die Made (sadni Obstmade)
ledeniški črv živalstvo, zoologija der Gletscherwurm
luskasti črv živalstvo, zoologija der Schuppenwurm
nosni črv živalstvo, zoologija der Nasenwurm
ploski črv živalstvo, zoologija der Plattwurm
valjasti črv živalstvo, zoologija der Schlauchwurm
medicina črv na prstu (zanohtnica) der Fingerwurm
zvijati se kot črv sich wie ein Wurm krümmen
figurativno človek: der Wurm, das Würmchen
figurativno še črv se kdaj upre auch der Wurm krümmt sich, wenn er getreten wird
figurativno črv vesti der Wurm des Gewissens (glodati nagen)
figurativno vleči črve iz nosa (spraševati) ein Loch in den Leib fragen/Würmer aus der Nase ziehen
figurativno godi se mu kot črvu v loju er lebt wie die Made im Speck

čŕv (-a) m

1. verme; (lesni) tarlo:
goditi se komu kot črvu v loju stare come un pascià, come un re
že dolgo ga jedo črvi è da lungo tempo pasto dei vermi
zvijati se kot črv torcersi come un verme

2. pren. (moreč občutek) tarlo, tormento, tormentone; redko verme

3. pren. (nepomemben človek) verme, vermiciattolo

4. med. (gnojno vnetje na prstu) giradito, patereccio, paronichia

čudež moški spol (-a …) das Wunder; versko: die Wundertat
gospodarski čudež das Wirtschaftswunder
vera v čudeže der Wunderglaube
verovati v čudeže wundergläubig sein
kot po čudežu wunderbarerweise
figurativno strmeti v kaj kot v čudež wie ein Wundertier bestaunen
figurativno delati čudeže Wunder tun/wirken

čúdež milagro m (zlasti rel) ; portento m , prodigio m

kot po čudežu como por milagro; milagrosamente
gospodarski čudež milagro económico
verujoč (verovanje) v čudeže creyente (creencia f) en los milagros
delati čudeže hacer milagros; hacer prodigios (ali portentos)
mejiti na čudež rayar en lo milagroso; parecer milagroso
samó čudež nas lahkó reši sólo un milagro puede salvarnos

čud|o srednji spol (-a …)

1. das Wunder (tehnično technisches), -wunder (naravno Naturwunder, svetovno Weltwunder)
čudo tehnike das Wunderwerk der Technik
sedem svetovnih čudes die sieben Weltwunder

2.
(pravo) čudo je/bo, če … es ist kaum zu erwarten, [daß] dass …
ni čudo, da es ist kein Wunder, [daß] dass
gledati koga kot deveto čudo (jemanden) wie ein Wundertier bestaunen

3.
figurativno prava čuda recht seltsame Sachen
figurativno doživeti čuda nekaj neprijetnega: sein blaues Wunder erleben

čudodelnik samostalnik
1. pogosto v verskem kontekstu (o nadnaravni sposobnosti) ▸ csodatévő
Frančiška se je prijel sloves čudodelnika, saj naj bi ozdravil številne bolezni. ▸ Franciškára ráragadt a hírnév, hogy csodatevő, mivel állítólag számos betegséget gyógyított meg.
Cerkev je tega svetnika častila kot čudodelnika in okrog njega se je spletla vrsta legend. ▸ Az egyház ezt a szentet csodatevőként tisztelte, és számos legenda szövődött körülötte.
Zatrjuje, da nima nadnaravnih sposobnosti, čeprav ga imajo ozdravljeni za čudodelnika. ▸ Állítása szerint nincs természetfeletti képessége, bár a meggyógyult emberek csodatevőnek tartják.
Trenerji niso čudodelniki in njihova uspešnost ni odvisna samo od načina dela, temveč tudi od kvalitete in potenciala ekipe oziroma igralcev. ▸ kontrastivno zanimivo Az edzők nem tudnak csodákat tenni, és sikereik nem csak a munkamódtól függenek, hanem a csapat vagy a játékosok minőségétől és lehetőségeitől is.

2. (o veliki spretnosti) ▸ bűvész, guru
Za vodjo trženja je izbral finančnega čudodelnika Javierja Sancheza. ▸ Marketingvezetőnek Javier Sanchezt, pénzügyi gurut választotta.
V Barceloni so raje kupili enega zvezdniškega igralca – čudodelnika, ki sliši na ime Ronaldinho. ▸ Barcelona inkább egy sztárjátékost vett meg – egy bűvészt, akit Ronaldinhonak hívtak.

čuten pridevnik
1. (povezan s čuti) ▸ érzéki, érzékelő, érző
2. (telesen, kot nasprotje umskemu) ▸ érzéki
3. (ki vzburja čute) ▸ érzéki

čuvar samostalnik
1. (o fizičnem varovanju) ▸ őrEnega asasina so takoj ubili telesni čuvarji, drugi pa se je zatekel v cerkev. ▸ Az egyik orgyilkost a testőrök azonnal megölték, a másik pedig egy templomba menekült.
Isahte je bil namreč svečenik, čuvar ali ključar templja, po rangu takoj za faraonom. ▸ Iszahte pap volt, a szentély őre vagy kulcsárja, rangban a fáraó után a második.
Znotraj obzidja sultanove palače so bili predvsem čuvarji okolice in samih palač. ▸ A szultáni palota falain belül főleg a területet és a palotákat védő őrök tartózkodtak.

2. (varuh; zagovornik) ▸ őrző, őrKjoto je čuvar japonskega izročila in zgodovinska zakladnica z neštetimi skrivališči lepote. ▸ Kiotó a japán hagyományok őrzője és a történelem kincsestára számtalan szépséges zuggal.Kot čuvar ustave in njenega uresničevanja si bo gotovo prizadeval za pravilno delovanje države tudi na področju zaščite manjšin. ▸ Az alkotmány és annak megvalósítása őreként minden bizonnyal arra fog törekedni, hogy az ország megfelelően működjön a kisebbségvédelem területén is. Čuvarji jezika se bojijo, da bo nemščina v bližnji prihodnosti obveljala za jezik, ki izvira iz angleščine, in bo, v najslabšem primeru, izumrla. ▸ A nyelvőrök attól tartanak, hogy a közeljövőben a németet az angol nyelvből származónak tekintik majd, és a legrosszabb esetben ki is hal.
Čuvarji italijanske kuhinje se bojujejo proti ameriškim gigantom za hitro pripravljeno hrano. ▸ Az olasz konyha őrzői az amerikai gyorséttermi óriások ellen harcolnak.

3. v športu (o igralcu v obrambi) ▸ védő, hátvéd
V 25. minuti je Kovačevič lepo preigral svojega čuvarja in izid izenačil. ▸ Kovačevič a 25. percben szépen kicselezte a védőjét és kiegyenlített.

4. v športu (vratar) ▸ kapuőr, kapus
Koprčani so bili v tem delu igre neučinkoviti, odlično pa je branil tudi gostujoči čuvar. ▸ A koperiek a meccs ezen szakaszában eredménytelenek voltak, de kiválóan védett a vendégek kapusa is.
Povezane iztočnice: čuvar mreže

da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)

z namenom, da bi (in order) that
da ne bi lest, but
da le, samó da (če le) provided (that)
takó da so that, so as to + nedoločnik
kakor da, kot da as though
slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours

da konj.

1. (v pripovednih odvisnikih) che:
škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

8. (v časovnih odvisnikih) che:
počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

9. (eliptično za izražanje)
a) ukaza, želje: ○:
da bi te strela! ti venisse un accidente!
b) ugibanja: ○:
pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
c) začudenja: ○:
da te ni sram vergognati!
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene

dajáti dar; producir; rendir

(ne) dajati komu prav (no) dar la razón a alg
dajati povod za dar lugar a; dar pie (ali motivo) para
dajati privatne ure (lekcije) dar clases particulares
dajati (ob)račun o rendir cuentas de
dajati je prijetneje kot jemati más vale dar que tomar

daktil samostalnik
pesništvo (stopica) ▸ daktilus [versláb] Daktil je metrična enota (stopica), pri kateri poudarjenemu zlogu sledita dva nepoudarjena, kot v besedi "deklica". ▸ A daktilus az időmértékes verselésben használt versláb, amely egy hosszú és két rövid szótagból áll, mint például a „bóbita” szó.

dalj

1. (bolj daleč) weiter

2. (več časa) länger
že dalj kot schon länger als
dalj časa länger/längere Zeit
če traja X dalj časa bei längerer Andauer des X

dan¹ moški spol (dneva, …)

1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag

4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

do današnjih dni bis in unsere Tage

iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen

z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan

dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper

dán (dnéva) m

1. giorno; giornata:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
dogodek dneva l'avvenimento del giorno
rel. sodni dan il giorno del giudizio
plačilni dan giorno di pagamento
semanji, tržni dan giorno di fiera
delovni dan giornata lavorativa
rojstni dan compleanno
uradni dan sodišča giorno d'udienza
dan zmage l'anniversario della vittoria
dan žena giornata della donna

2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
sredi belega dne in pieno giorno
jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
(kot pozdrav) dober dan! buongiorno!

3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
v davnih dneh tanto tempo fa
njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(kaj) priti na dan venirsi a sapere
(s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
pren. udariti na dan erompere
dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
noč in dan notte e giorno, senza sosta
leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
lepega dne un bel giorno
pasji dnevi canicola
pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
materinski dan il giorno della mamma
delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
dan hoda giornata, giorno di cammino
dan pred vigilia
dan pred izpitom la vigilia dell'esame
junak dneva l'uomo del giorno
iz dneva v dan di giorno in giorno
različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
PREGOVORI:
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba

dán día m

dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
čez dan durante el día
dan za dnem día por día, cada día
dvakrat na dan dos veces al día
do današnjega dne hasta (el día de) hoy
nekaj dni pozneje a los pocos días
naslednjega dne al día siguiente (de)
enega teh dni un día de estos
dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
noč in dan día y noche
od dneva, ko ... desde el día que...
od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
od enega dneva do drugega de un día para otro
od prvega dne (dalje) desde el primer día
pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
pred nekaj dnevi hace algunos días
prost dan día libre
v 14 dneh dentro de 15 días
ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
vsak drugi dan cada dos días
vse dneve todos los días
vsak dan cada día
pri belem dnevu en pleno día
rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
sodni dan el Día del Juicio
kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
dan se dela amanece; alborea
(svetel) dan je že ya es de día
določiti dan fijar un día (ali una fecha)
ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
živeti tjavdan vivir al día
ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final

dándanes nowadays; today; (in) these days

malo takih kot ona dándanes! not many about like her nowadays!

dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
dáti, dajáti naprej to pass on
ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
dana veličina a given magnitude
če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
daj mu, kar je njegovega! give him his due!
ti bom že dal! I'll give it you!
daj to na mizo! put it on the table!
daj bog! God grant!
ne daj bog! God forbid!
kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
dal sem mu roko I shook hands with him
moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
nič se ne da napraviti there is nothing to be done
dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
to mi daje misliti! that makes me wonder!
na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
dal sem si mnogo truda I took great pains
dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
(to) se ne da zanikati there's no denying (it)
dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves

davčna oaza stalna zveza
(država ali območje z nizko obdavčitvijo ali brez nje) ▸ adóparadicsomDa bi zaslužili, je Nauru kratek čas deloval kot davčna oaza in center za pranje umazanega denarja. ▸ A bevételek érdekében Nauru rövid ideig adóparadicsomként és a pénzmosás központjaként működött.