spatium -iī, n (indoev. kor. *spē(i)-, *spə- napenjati, raztegovati; prim. skr. sphā́yatē debeli se, postaja tolst, redi se, raste, sphāváyati, sphāráḥ obširen, raztegnjen, velik, širok, sl. speti, spešiti, dospeti, uspeh, let. spêt moči, močen biti, veljati, spêks moč, stvnem. spuot uspeh, pospešitev, spuon izvršiti se, uspe(va)ti, nem. sich sputen podvizati se, pohiteti)
I.
1. prostor, prostranstvo = razsežnost, razsežje, razsežaj, obsežnost, obseg, obsežje podolgem in počez, v dolžino in širino, dolžina, širina, mesto, kraj: Sen. ph., Q. idr., spatium castrorum C., spatia locorum C., spatium, qua flumen intermittit, mons continet C., ad impetum capiendum, equiti utique, modicum erat spatium L., quod spatium non esset agitandi (sc. equos) N., magnum campi spatium Cu., spatium maris L., caeli V., medium caeli spatium H., totum caeli spatium Lucr., spatium dare V., Lucr., Cu. narediti prostor, umakniti se, in spatium resilire breve O. skrčiti se.
2. occ.
a) prostranstvo = obseg, velikost, dolgost, dolžina: spatium victi victor considerat hostis O., viae O., oris et colli O., quod sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin., spatium rhombi, parvi lateris Iuv., elephanti Lucan., vasti corporis Sen. tr., plantae Herculis Gell.; od tod in spatium v dolžino, podolgem, podolgič, podolgoma: trahit in spatium (sc. aures) O. podaljša, in spatium fugit O. beži naravnost (naspr. redit in gyrum), tum iacet in spatium sine corpore … vorago Sil.
b) vmesni prostor, presledek, razstop, razdalja, dalj(a), daljava, oddaljenost: spatium inter acies C., longo spatio distare C., hic locus aequo fere spatio ab castris Ariovisti et Caesaris aberat Ci. skoraj enako oddaljen, tanto spatio C. pri tolikšni razdalji, pri tolikšni daljavi, tako daleč, quod tanta machinatio ab tanto spatio instrueretur (po drugih constitueretur) C. v taki daljavi, paribus intermissae spatiis (sc. trabes) C. v enaki razdalji narazen ležeči, mediocri spatio relicto V. po zmernem presledku, ne predaleč, subit iniquo spatio V., spatio propinquitatis (= spatio propinquo) C. zaradi neznatne oddaljenosti = zaradi (velike) bližine, alterum (sc. genus siderum) spatiis immutabilibus ab ortu ad occasum commeans Ci., spatium discrimina fallit O.
3. razdalja, daljava, ki jo mora kdo prehoditi ali preteči, proga, pot določene dolžine, del poti, kos poti: duum milium spatium C., longo itineris spatio C., pari spatio transmissūs C. prav tako daleč prepeljan, illi medio in spatio chorus … occurrit comitum V., spatium conficere ali emetiri pot opraviti, prehoditi, preteči, premagati: magno spatio paucis diebus confecto C., dimidium fere spatium confecerat, cum … N., ingens die uno cursu emetiens spatium L., ut eadem spatia quinque stellae conficiant Ci.; pesn.: nec (sc. lapis) spatium evasit totum V.
4. occ. (= gr. στάδιον) dirkališče, dirkalna (temovalna) steza, tekališče, tir na dirjališču ali tekališču, stadion (štadion), tekmovališče: Sen. ph., Suet. idr., equus spatio qui saepe supremo vicit Olympia Enn. ali spatio extremo … sub ipsam finem adventabant V. na koncu … dirkališča, equique pulsabant pedibus spatium declivis Olympi O., spatia etsi plura supersint V. in ko bi bilo tekališče še daljše, nobiles equos cursus et spatia probant T., abstulerunt me velut de spatio L.; pren.: deflexit iam aliquantulum de spatio curriculoque consuetudo maiorum Ci. iz tira in s poti, spatiis exclusus iniquis V. ker me ovirajo preozke meje mojega načrta; meton. kroženje, obtek, krogotek, obkrožitev, krog, tek, pretek, pot (dirkačev), pesn. tudi v pl.: (sc. equus) ad … maxuma campi sudabit spatia V., quadrigae addunt in spatia V. končujejo obtek za obtekom (krog za krogom), corripiunt spatia V. pospešijo tek, zdirjajo po tekališču, adversi(s) spatiis V., septem spatiis circo meruere coronam O.; metaf. sploh tek, pot: ille (sc. turbo) actus habenā curvatis fertur spatiis V. v krogoteku, v krogih, immensum spatiis confecimus aequor V. pretekli smo plan (pot, površino) neizmernih razsežnosti, ruunt tritumque relinquunt quadriiugi spatium O., spatium defensionis Ci., ex medio gloriae spatio Cu. iz srede slovitega prizorišča, spatium iuventae transire, aevi spatium finire, vitae spatium decurrere O., decurso aetatis spatio Pl., quasi decurso spatio Ci., iam excurso spatio Ter., spatiis obstantia claustra H., currenti spatium praemonstra Lucr., mea quem spatiis propioribus aetas insequitur V. ki mi je po starosti bližji, mors est velocis spatii meta novissima Sen. tr.
5. sprehajališče: Academiae non sine causa nobilitata spatia Ci., ad illa spatia nostra sedesque pergimus Ci., spatia communia, silvestria Ci., locus planis porrectus spatiis H., in interius spatium … Cecropidas ducit O., innumeris spatia interstincta columnis Stat.; pren.: oratorem ex Academiae spatiis exstitisse Ci.; meton. sprehod, sprehajanje: a quibus si uno basilicae (po baziliki) spatio honestamur Ci., duobus spatiis tribusve factis Ci. po dveh ali treh sprehodih, ut in extremis spatiis subsultim decurreret Suet. —
II. metaf.
1. čas, doba, obdobje, vek, razdobje: annuum, dierum triginta, praeteriti temporis Ci., tam longo spatio Ci., hoc interim spatio Ci. v tem vmesnem času (obdobju, medčasju), in brevi spatio Ter., Lucr., brevi spatio S., L., H., parvo spatio Pr., tantam eorum multitudinem nostri interfecerunt, quantum fuit diei spatium C. naši so jih pobili toliko, kolikor je trajala dolžina dneva (= kolikor jih je dolžina dneva dopuščala pobiti), (sc. Galli) spatia omnis temporis non numero dierum, sed noctium finiunt C., totidem dierum spatio retardari N., post sexagesimum vitae spatium Plin. po šestdesetem letu, mari iussis non amplius quam horarum spatium dedit Suet.; occ. dolgost, dolžina časa, dolga doba, dolgotrajnost, (dolgo) trajanje, vek: arbor spatio durata O., prius quam dolor spatio evanescere possit O., spatio pugnae defatigati C., regem spatium initiorum Cereris tenuit L., spatia annorum lenibunt vulnera nostra Pr. dolgost let.
2. čas za kaj, določeni čas, prilika, priložnost, rok: Pl., Pac. fr., Plin., Val. Fl. idr., nisi tempus et spatium datum sit Ci. čas in priložnost, neque ut celari posset, tempus spatium ullum dabat Ter. čas ni dajal priložnosti, čas ni dopuščal priložnosti, alicui tridui spatium dare C. tri dni časa, irae spatium dare L., Sen. ph. pustiti jezo, da se izkadi (razkadi, poleže, pomiri), irae spatium et consilio tempus dare L., daret malorum paenitentia, daret bonorum consensui spatium T. naj da časa hudobnim za kesanje (da se pokesajo), dobrim za združitev (da se združijo), spatium animo dare Cu. dati si čas za preudarjanje (preudarek, premislek, razmislek), dare pugnae spatium Cu. prekiniti boj, prenehati boj (se bojevati), spatium deliberandi N. čas za premislek, ut spatium pila in hostes coniciendi non daretur C., spatium Vitellianis datum refugiendi T., si mihi spatium ad scribendum darent Ci., vix explicandi ordines spatium Etruscis fuit L., spatium habere ad dicendum Ci., nullum sibi ad cognoscendum spatium relinquunt C.; spatium sumere vzeti (jemati) si čas: spatio sumpto, spatio ad colloquendum sumpto L., spatium sumamus ad cogitandum Ci.; sex dies ad eam rem conficiendam spatii postulant C., tempus inane peto, requiem spatiumque furori V., spatium pro munere posco O.
3. (metr. ali ret.) mera (po času), trajanje, dolžina: trochaeus, qui est eodem spatio quo choreus Ci., quae (sc. vitia) fiunt spatio Q.
4. meton. merska (merilna) vrv(ica): altitudo nullis inquirentium spatiis penetrabilis T. nedosegljiva merilnim vrvicam = ki je merilne vrvice ne morejo izmeriti.
subsicīvus (po slabših rokopisih subsecīvus in po premetu tudi subcisīvus in succisīvus) 3 (sub in secāre) pravzaprav „spodaj odrezan“, od tod
1. kot zemljemerski t.t. = po merjenju zemlje preostal: zemljemerski pisci; kot subst. subsicīvum -ī, n po merjenju zemlje preostali kos (delež), preostala parcela: Varr., Suet.
2. metaf.
a) o času (po končanih poklicnih poslih) preostajajoč, bivajoč na razpolago: tempus ali tempora Ci., Plin., Plin. iun., Q., Gell. pozni čas, pozne ure; metaf. (o tem, kar se v takem času opravlja) postranski: opera (nom. sg. f) Luc., quae cursim arripui, quae subsicivis operis, ut aiunt Ci., perfecisse operis subsicivis Ci., (sc. philosophia) non est res subsiciva; ordinaria est, domina est, adesse iubet Sen. ph., quas (sc. voces Latinas) subsicivo aut tumultuario studio colo Gell. s katerimi se ukvarjam le mimogrede (na hipe) ali (in) površno.
b) (o tem, kar se vrši, kar je treba storiti ali upoštevati poleg glavne stvari) drugoten, drugotnega pomena, drugi, postranski, kot privesek: Arn., sollicitudo, laudes Ap., quam (sc. Italiam) subsicivam Graeciam fecerat (sc. Pythagoras) Ap.
c) (o tem, kar je tako rekoč razkosano) pomanjkljiv, nepopoln: vivacitas caduca et subsiciva (naspr. aeterna et indefecta) Ap.
sub-sistō -ere -stitī (—) (sub in sistere)
I. intr.
1. obstati, postati, ustaviti (ustavljati) se: substitit Aeneas V., Fabius … substitit occultus L., Helvetii … audacius subsistere nonnumquam … coeperunt C., insidiarum metu substitit Cu., subsistere iubere Cu., subsistere cum copiis Cu., toto agmine C., ad agmen C., ad muros V., ad insulam Tauridem Auct. b. Alx., in eodem loco Hirt., in locis campestribus C., reliqui in itinere substiterant C., in aliquo flexu viae … occultus subsistebat L., subsistere in portis hostium L., in Armenia Auct. b. Alx., intra iactum teli progressus uterque substiterat V., qui … circa ima substiterint Q.; o neživih, neosebnih subj. obsta(ja)ti, prenehati (prenehavati, prenehovati), zasta(ja)ti, ustaviti (ustavljati) se: Plin., Plin. iun. idr., Thybris … tacitā refluens ita substitit undā V., substitit auspicii lingua timore mali O., ubi lacrimae substiterint? Q., substitit radius cubiti Cels. ostane na svojem mestu; metaf.
a) zasta(ja)ti, (pre)nehati, prenehati (prenehavati, prenehovati), omagati (omagovati), o(b)nemoči (poseb. v govorjenju): in dicendo Q., substitit omnis sententia Q., sedebit hoc, illud subsistet Q., numquam inopiā verbi substitit Sen. rh. nikoli se v govoru ni ustavljal, nikoli se mu pri govorjenju jezik ni spotikal, nikoli se mu pri govorjenju ni zatikalo, substitit ut clamor O. ko je … potihnilo, ingeniumque meis substitit omne malis O. me je minil ob mojih nezgodah.
b) spotikati se nad kom, zatikati se pri kom, pomuditi se pri kom, pomišljati se glede koga, omahovati glede koga, (s)prenevedati se glede koga: in servo Dig.; abs.: subsisto Dig.
2. zadaj osta(ja)ti, zaosta(ja)ti, kje obstati, postaj(a)ti, (po)muditi se: ab Arimino M. Antonium … Arretium mittit; ipse Arimini … subsistit C., in Samnio adversus Caudinas legiones subsistere L., locus substructus, ubi nationum subsisterent legati Varr., triginta dies ibi substitit rex Cu., subsistere quadriduo in eodem loco Cu., in nave, in tabernaculo, in urbe Cu., circa Mesopotamiam Cu., biduum apud aliquem Cu., domi Vell., intra tecta Plin. iun.; abs.: paucos dies, diutius Cu., subsistemus fortasse et sequenti die Plin. iun.; metaf.
a) o osebah α) osta(ja)ti pri čem: intra priorem paupertatem subsistere T. β) ostati živ: quae ex his subsistet Dig. γ) pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga: perempto civi subsistite Ap., miserandae Psyches animae supplicis tuae subsiste Ap. pomagaj mi … v mojih stiskah; abs.: iam nunc subsistite Ap.
b) o stvareh α) v (pri) moči osta(ja)ti, obsta(ja)ti, ohraniti (ohranjati) veljavo: sententia subsistit Cod. I. β) osta(ja)ti (ohranjen), držati se koga, česa: equitum nomen subsistebat in turmis equorum publicorum Plin. ime „vitezi“ se je ohranilo le pri četah javnega konjeništva.
3. (uspešno) v bran se postaviti (postavljati), nasprotovati komu, upreti (upirati se) komu, čemu, postaviti (postavljati) se po robu komu, čemu, zoprvati komu, čemu, ustaviti (ustavljati) se komu, čemu; o osebah: non potes subsistere Pl., nec clipeo iuvenis subsistere tantum nec dextrā valet V.; z dat.: Hasdrubalis transitus in Italiam vix Hannibali atque eius armis subsistentem L.; o rečeh: quod neque ancorae funesque subsisterent neque … C. niso trdno držale; metaf. kos biti čemu, biti dorasel čemu, (v)zdržati kaj, zmagati (zmagovati) nad čim: sumptui Brutus in Ci. ep., liti Dig., tantis periclis Cl. —
II. trans. koga ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati: feras L., praepotentem armis Romanum nec acies subsistere ullae nec castra … poterant L.