Franja

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

raja ženski spol trska, iver; razpoka, špranja, reža; reženj; raza

hacerse rajas na kose iti; uničen biti
sacar raja korist imeti

razsodíti to arbitrate; to judge, to give judgment; to settle by arbitration; to give (ali to deliver) a verdict

razsodíti v korist, za (v škodo, proti) to give judgment for (against)

reap [ri:p] prehodni glagol & neprehodni glagol
(po)žeti, dobiti ali pobrati sadove, pospraviti žetev; imeti koristi
figurativno (po)žeti (slavo, hvalo itd.)

to reap large profits požeti, pobrati, dobiti velike dobičke
to reap the fruits of one's work žeti sadove svojega dela
to reap experience nabirati si skušenj
to reap one's reward pobrati nagrado
to reap where one has not sown figurativno imeti korist (dobiček) od tujega dela
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar, figurativno trpeti posledice svojega nespametnega početja
one reaps as one sows človek žanje, kar je sejal

recipróčen (-čna -o) adj. reciproco, vicendevole:
recipročna korist utile, vantaggio reciproco
mat. recipročna števila numeri reciproci

recueillir* [rəkœjir] verbe transitif zbrati, zbirati; sprejeti; pospraviti letino, (po)žeti (figuré); prestreči, ujeti (tekočino); dobiti, prevzeti, nastopiti (dediščino); parlement (pre)šteti, zbrati glasove

se recueillir zbrati se; mirno, v miru premisliti
recueillir ses forces, ses idées zbrati svoje moči, svoje misli
recueillir le fruit de son travail požeti plodove svojega dela
recueillir du profit de quelque chose imeti korist od česa
recueillir des voix (politique) zbrati glasove zase
recueillir le flambeau olympique prevzeti olimpijsko baklo (za prenos)
recueillir les eaux pluviales prestreči deževnico
recueillir des exemples pour un dictionnaire zbirati primere za slovar
recueillir un réfugié, des chiens dati zavetje, zatočišče beguncu, psom

redound [ridáund]

1. neprehodni glagol
biti obilen (čezmeren, odvečen), obilovati, biti na pretek, narasti; teči nazaj, priti nazaj (upon na)
vračati se, vrniti se, pasti nazaj (upon na)
izvirati, izhajati (from, out of iz)
biti posledica (česa), priti do, rezultirati, prispevati (to k)
povečati, pospeševati napredek
arhaično valovati, preplavljati, kipeti (o vodi, valovih)
arhaično odmevati, odzvanjati

2. prehodni glagol
odbijati, odražati; dati, dodati

it redounds to his credit v čast mu služi
it will redound to our advantage to nam bo v korist
a benefit redounds upon the benefactor dobro delo konec koncev koristi dobrotniku
his success will redound to the fame of the university njegov uspeh bo prispevek k slovesu univerze

regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
regarder derrière soi nazaj pogledati
regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
y regarder à deux fois dobro si premisliti
regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
se contenter de regarder le opazovati
(familier) regardez voir! poglejte no!
cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda

rendir [-i-] premagati, obvladati, na tla vreči, podvreči, ukloniti; utruditi; predati, vrniti, nazaj dati; pokazati

rendir el alma, rendir el espíritu izdihniti dušo
rendir las armas (voj) položiti orožje
rendir beneficio prinesti dobiček (korist)
rendir cuenta dati (ob)račun
rendir fruto roditi sadove
rendir su juicio (ante) dati se prepričati; popustiti
rendirse predati se, vdati se, podvreči se; popustiti; utruditi se, opešati
rendirse de fatiga onemoči od utrujenosti
rendirse a la razón dati se prepričati
rendirse de trabajar demasiado pretegniti se od dela

renunciar odpovedati se, odreči se; opustiti, zapustiti, odkloniti, zavrniti

renunciar su cargo odreči se svoji službi
renunciar a una pretensión odreči se zahtevi
renunciar en favor de odreči se v korist

respeto moški spol spoštovanje, čislanje

de respeto rezervni, nadomesten
ancla de respeto zasilno sidro
coche de respeto rezervni voz; gala kočija
cuarto de respeto častna soba
falta de respeto nespoštovanje, brezobzirnost
persona de respeto ugledna oseba
campar por su (ali por sus) respeto(s) brezobzirno, samovoljno ravnati; le na svojo korist gledati
estar de respeto služiti za razkazovanje
faltar al respeto nedostojen, nespodoben postati
imponer respeto zbuditi spoštovanje
sin respeto brezobzirno
¡mis respetos a su señora! poklone Vaši soprogi!

return¹ [ritə́:n]

1. samostalnik
vrnitev, povratek; povrnitev, ponovitev (bolezni), recidiva; povračilo, plačilo; povratna pošiljka, povraten prevoz, povratna vozovnica; vrnitev ali vračanje denarja, odškodnina, nadomestilo; (uradno) sporočilo, objava vest
množina statistični podatki, izkazi, rezultati
parlament objava rezultatov volitev, parlamentarne volitve; (redko) odgovor
(često množina) dohodek, zaslužek
množina, trgovina prodaja, (denarni) promet; iztržek, izkupiček, dobiček; vrnjeno blago, uporabljena embalaža
arhitektura izbočina na pročelju, štrleč vogal, krilo hiše; (mečevanje, tenis) povratni udarec, odboj žoge
množina slab tobak za pipo

by return of post (mail) z obratno pošto
in return for kot povračilo, nadomestilo za
on my return ob moji vrnitvi
without return brezplačno, zastonj
annual return letno poročilo
delivery by return neodložljiva izročitev, predaja
early (quick) return trgovina hitra prodaja
a return ticket to London povratna vozovnica za London
income-tax return prijava dohodkov
a return of influenza medicina ponovitev gripe
many happy returns of the day (želim vam) vse najboljše za rojstni dan
official returns uradne številke, uradni statistični podatki
on sale or return trgovina v komisiji
goods on sale or return komisijsko blago
to bring (to yield) a return prinašati korist, obrestovati se, rentirati se
what did he get in return for his kindness? s čim mu je bila povrnjena njegova prijaznost?
to make good returns trgovina dobro, dobičkonosno iti v prodajo
to make no return for ne povrniti (česa), ne se izkazati hvaležnega
to owe s.o. a return biti komu dolžan povračilo
he secured his return for this constituency zagotovil si je izvolitev v tem volilnem okrožju
to take a return ticket to Leeds kupiti, vzeti povratno vozovnico za Leeds

2. pridevnik
povraten

return copies (knjigotrštvo) remitenda
return journey povratno potovanje
return match povratna tekma
return ticket povratna vozovnica

re-vertor, (stlat.) revortor -vertī (-vortī), pf. act. revertī (revortī), redko in neklas. reversus sum, pt. pf. reversus (re in vertere)

1. vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se, obrniti (obračati) se, priti (prihajati) nazaj: L. idr., tridui viam progressi rursus reverterunt C.; smer v acc.: Tiberim H., domum Ci., Ter., Laodiceam Ci., Lemnum N.; s praep.: in patriam Ci., ad Antiochum Ci., ad obsidendos oppidanos C., sub antra O.; izhodišče v abl.: Herodotus Romā revertitur Ci.; s praep.: Iust., Sen. rh. idr., ex itinere Ci., victor ex Asia revertitur (kot zmagovalec) N., ab exsilio T., Suet., a ponte Fabricio H.; metaf.: O., Lucr. idr., nescit vox missa reverti H., in gratiam reverti cum aliquo L., Sen. ph. zopet se spraviti s kom, zopet se pobotati s kom, zopet se sprijateljiti s kom, ad sanitatem reverti C. spametovati se, dignitas in patriam revertit Ci., revertitur ad commodum Ci. tiče se koristi, zadeva korist, poena (ira T.) revertitur in aliquem O. zadene, malum in civitatem revorterat S. se je bilo zopet naleglo na državo, se je zopet naselilo v državi, ad aliquem ali adversus aliquem reverti Icti. iskati pri kom odškodnino, scribam tibi tres libros, ad quos revertare, si quā in re quaeres Varr. obrniti se na …

2. occ. v govoru pr(e)iti, (po)vrniti se, iti nazaj k čemu: rursus igitur eodem revertamur Ci., sed illuc revertor N., ut ad me revertar Ci., ad sociorum tabulas et … ad amicum tuum Ci.

Opomba: Pred obdobjem Avgusta pf. reverti; vendar: diebus triginta in Asiam reversus est N.; prim.: retractus, non reversus videtur Ci., reversus ille iudicavit C. Star. inf. pr. revertier: Ph.; v pr. obl. je act. kritično zanesljiv le: Lucr. (5, 1151), Pomp. (Comoediae 81) in Aug. (Sermones 194, 5).

ridondare v. intr. (pres. ridondo)

1. obilovati

2. biti:
ridondare a danno, vantaggio biti v škodo, korist

3. navt. ugodno menjati smer (veter)

sacar [c/qu] vzeti iz, potegniti iz, izvleči, izpuliti; kopati, izkopati; izdati (knjigo); izvabiti (denar); (po)kazati, na dan prinesti, objaviti; izmisliti; odkriti, najti; odvzeti, odstraniti, očistiti (madeže); sklepati, rešiti; (žreb) izvleči; splakniti (perilo); izigrati (žogo); ameriška španščina laskati se; trgovina izvažati (blago)

sacar absuelto oprostiti (pred sodiščem)
sacar agua vodo zajeti, po vodo iti
sacar buenos alumnos dobro učiti (o učitelju)
sacar consecuencias potegniti sklepe, sklepati
sacar copia prepisati
sacar una copla izmisliti pesmico
sacar la cuenta iz-, za-računati; premisliti
sacar dinero (a) denar izvabiti (iz)
sacar fuera de sí čisto zbegati
sacar el gordo glavni dobiček vleči
sacar lágrimas do solz ganiti
sacar lengua (a) jezik pokazati; komu jezik izpuliti (grožnja)
sacar manchas odstraniti madeže
sacar una moda uvesti modo
sacar un mote zasmehljivo ime dati
sacar muelas izdreti zobe
sacar un ojo oko izbiti
sacar notas (za)beležiti, opazke (si) delati
sacar novio spustiti se v ljubezensko razmerje (o dekletu)
sacar el pecho izprsiti se
sacar pollos rediti kokoši
sacar un premio de la lotería zadeti dobitek v loteriji
sacar una prenda zopet odkupiti zastavljen predmet
sacar provecho (ali fruto) imeti korist
sacar una prueba (fot) napraviti kopijo
sacar punta priostriti (svinčnik)
sacar la raya lase s prečo razdeliti
¿qué has sacado? kaj imaš od tega?
¿de dónde lo has sacado? odkod imaš to?
sacar cavando izkopati
sacar meditando izmisliti
sacar mendigando izprositi
sacar a bailar, sacar al baile pozvati na ples
sacar a luz razkriti; objaviti
sacar a pulso (un dibujo) prostoročno risati
sacar a sol izpostaviti soncu
sacar con agua fuerte odjedkati
sacar con bien srečno končati
sacar de un apuro iz stiske pomagati
sacar de la cama iz postelje spoditi
sacar do madre (fig) koga razburiti
sacar de paseo na sprehod peljati, na sprehod s kom iti
sacar en hombros na ramena vzeti
sacar por el color po barvi spoznati
sacarse la espina trn si izdreti
sacar de tino pamet spraviti

sacrificare

A) v. tr. (pres. sacrifico)

1. relig., hist. žrtvovati

2. relig., absol. maševati, obhajati mašo

3. žrtvovati; odpovedati se čemu:
sacrificare il proprio interesse per il benessere comune žrtvovati lastno korist za splošni blagor
sacrificare una figlia slabo omožiti hčer

B) ➞ sacrificarsi v. rifl. (pres. mi sacrifico) žrtvovati se

C) v. intr. ekst. častiti (koga), pokloniti se (komu):
sacrificare a Bacco evfemistično popivati
sacrificare a Venere evfemistično spolno občevati

salir* iti ven, oditi, na sprehod iti; odpotovati; startati; oddaljiti se; izstopiti; vzkaliti, vzbrsteti; izteči (tekočina); odlikovati se; osvoboditi se (česa); iziti (knjiga); gledališče nastopiti na odru; izhajati, izvirati; vziti (sonce); najti odjem (blago); izigrati (karto); posrečiti se

salir bien dobro se izteči, posrečiti se
salió bien posrečilo se je
salir fuera de tono grób postati
salir ganancioso korist odnesti
salir garante, salir fiador jamčiti za
salir indemne nobene škode ne utrpeti, zdravo kožo odnesti
salir responsable (de) jamčiti (za)
salir vencedor iziti kot zmagovalec, zmagati
traje de salir sprehodna obleka
al salir pri odhajanju, pri odhodu
¡acaba de salir! pravkar izšlo
sale una buena ocasión nudi se dobra prilika
me sale muy caro predrago mi je
¿quién sale? kdo začne? (pri igri)
¡eso te saldrá caro! to te bo drago stalo!
salió alcalde bil je izvoljen za župana
salió buen artista postal je dober umetnik
salir volando iz-, od-leteti; naglo ven steči
salir reprobado pasti (o učencu)
salió a su padre podoben je svojemu očetu
me sale a 10 pesetas la libra stane me 10 peset funt
la calle sale a la plaza cesta se izteka v trg
salir al campo iti na deželo
salir a dar una vuelta na sprehod iti
salir a luz na svet priti; na dan priti, iziti (knjiga)
salir a lo mismo na isto priti
salir al paso komu nasproti iti
salir a rastras splaziti se ven
salir a las tablas, salir al público iti h gledališču
salir con un suspenso pasti (v šoli)
salir de apuros izvleči se iz težave
salir de casa iz hiše (od doma) iti
salir de caza na lov iti
salir del desmayo k sebi priti (iz omedlevice)
salir de una enfermedad preboleti bolezen
salir de juicio, salir de tino ob pamet priti
salir de madre razliti se (o reki)
salir de la regla izjema biti
salir de viaje odpotovati
eso no sale de él (fig) to ni na njegovem zelniku zraslo
¡que no salga de nosotros! to naj ostane med nama (nami)!
salir en público na ulici se pokazati
salir por alg. porok biti za koga
salir por fiador, salir por uno jamčiti za koga
salir tras alg. teči za kom, zasledovati koga
salirse iti ven, izskočiti, teči iz; osvoboditi se (česa)
salirse con a. izpeljati kaj
salirse con la suya prodreti s svojim mnenjem
se ha salido la leche mleko je prekipelo
salirse del compás priti iz takta
salirse de los rieles iztiriti se (vlak)
se le sale a los ojos (fig) to se mu takoj vidi
salir mal parado slabo se odrezati

salūbris -e in (neklas.) salūber -bris -bre, adv. salūbriter (salūs)

1. zdrav = zdravju koristen, zdravilen, dobrodejen, blagodejen, dobrodejno (blagodejno) učinkujoč (vplivajoč) (naspr. pēstilēns): PL., VITR., PR., TIB., LUCAN., COL., PLIN., PLIN. IUN., GELL. idr., locus VARR., natura loci CI., salubrisne an pestilens annus CI., somni salubres, salubres ambrosiae suci V., Phoebe saluber, verba salubria O., aquae, aestates H., gravi malvae salubres corpori H., lotium ad omnes res salubre est CA., ager salubrior CA., regiones saluberrimae C., salubrius refrigerari CI.

2. metaf. koristen, hasnovit, učinkovit, blagonosen, blag, prikladen, primeren, ugoden, zdrav: Q., PLIN., GELL. idr., mendacium L., iustitia H., consilia CI. EP., res salubrior L., sententia rei publicae saluberrima CI., saluber magis quam ambitiosus princeps SUET. mereč pri svoji dobrodelnosti bolj na korist drugih kot na pridobivanje njihove naklonjenosti, trahitur bellum salubriter L. v prid, praediolum hoc tam salubriter emere PLIN. IUN. tako poceni; tako tudi saluberrime refici PLIN. IUN.

3. meton. zdrav = čvrst, krepek (krepak), močen (močan): MART. idr., genus hominum salubri corpore S., corpora hominum salubria et ferentia laborum T., ut salubri sint corpore pecora COL., defuncta morbis corpora salubriora esse incipere (= incipiebant) L.; metaf. zdrav = dober, pravšen, pravšnji, pravi, primeren: quidquid est salsum aut salubre in oratione CI.

sardina ženski spol sardina, sardela; sprat (riba)

sardinas en aceite sardine v olju
sardina arenque (povojeni) slanik
sardinas en conserva sardine v konservi
sardinas en escabeche marinirane sardine
sardina salada sardela
arrimar el ascua a su sardina (fig) za svojo korist skrbeti
como sardinas en banasta stisnjeni kot sardine v škatli

scale² [skéil]

1. samostalnik
skledica pri tehtnici
množina tehtnica; tehtanje (zlasti pred in po konjski dirki)

the Scales astronomija Tehtnica
a pair of scales tehtnica
his fate was in the scale njegova usoda je bila na tehtnici
to go to scale figurativno biti premagan
to hold the scales even držati tehtnico v ravnotežju, figurativno soditi nepristransko, objektivno
to throw one's influence into scale figurativno zastaviti ves svoj vpliv
to throw one's sword into the scale figurativno podpreti svojo zahtevo z orožjem
to turn the scale figurativno odločiti
it turned the scale into my favour to je nagnilo tehtnico v mojo korist

2. prehodni glagol
tehtati (tudi figurativno)
neprehodni glagol
(redko) biti težak, tehtati, biti stehtan (zlasti pred in po konjski dirki)

it scales 5 pounds (to) tehta 5 funtov