Franja

skok² [ô] moški spol (-a …) šport der Sprung, das Springen (figurativni Figurensprung, konjski/skakačev - pri šahu Rösselsprung, čez konja Pferdspringen, čez kozo Bockspringen, iz stoje na rokah Handstandsprung, na cilj Zielsprung, na glavo Kopfsprung, Hechtsprung, na noge Fußsprung, na noge skrčeno Paketsprung, naprej Vorwärtssprung, na smučeh Skisprung, ob palici Stabhochsprung, prednožno Winkelsprung, raznožno Grätschsprung, skrčno Hocksprung, sonožno Strecksprung, s padalom Fallschirmsprung, v daljavo Weitsprung, v stran Seitensprung, v višino Hochsprung, z mesta Standsprung, z obratom Kehrsprung, škarjasti Schersprung, vzvratni Rückwärtssprung)
vijačni skok die Schraube
… skoka Sprung- (dolžina die Sprungweite, met iz skoka der Sprungwurf, višina die Sprunghöhe)
skakališče za skok v višino die Hochsprunganlage
bazen za skoke das Sprungbecken
skoki množina das Springen
(figurni Kunstspringen, likovni Stilspringen, s stolpa Turmspringen, v vodo Wasserspringen, z deske Brettspringen, smučarski Skispringen, Schispringen)
tekmovanje v skokih der Sprungwettbewerb

skòk jump, leap, spring, bound; hop, skip; (v globino, v vodo) plunge

skòk na glavo (v vodo) šport dive, header
skòk v višino high jump
skòk v daljino long jump
skòk s palico šport pole vault
skòk z mesta (v daljino) standing (long) jump
poskusni skòk trial jump
skòk v vodo s skakalne deske springboard diving, (s stolpa) high diving
skòk čez konja vault (over a vaulting horse)
skòk v negotovost a leap into the dark
smrtni skòk breakneck leap

skòk (skóka) m

1. salto; balzo:
skok z mesta, z naletom salto a piè pari, con rincorsa
skok naprej, vstran salto avanti, scarto
v skoku ujeti žogo prendere la palla al balzo (tudi pren.)
iti na kratek skok k sosedu fare un salto dal vicino

2. (nenadno povečanje, padanje) balzo, sbalzo; salto:
skoki cen gli sbalzi dei prezzi
reka ima tu precejšen skok il fiume ha qui una forte pendenza
pren. skoki čez plot scappatelle, avventure
šport. smrtni skok salto mortale
smučarski skok salto con gli sci
skok čez konja salto della cavallina
skok v daljino, višino salto in lungo, in alto
skok s palico salto con l'asta
skok v vodo tuffo
skoki v vodo (tekmovalna panoga) tuffistica
um. pasji skok ornamento a spirale

skòk salto m

z enim skokom de un salto
v skokih, s skoki a saltos
skok na glavo v vodo salto de cabeza, zambullida f
skok nazaj salto hacia atrás
smrtni skok salto mortal
skok v daljavo (v višino, s palico) (šp) salto de longitud (de altura, de pértiga)
skok čez kozo (konja) salto del potro (del caballo)
je le (en) skok do tja está a dos pasos de aquí
doseči v enem skoku ganar de un salto
priti le za en skok h komu (fig) pasar sólo un momento por casa de alg
tvegati skok v neznano dar un salto en las tinieblas

smètati smȅćēm
1. snemati
2. odvračati: smetati oči s koga, od čega
3. smetati s uma pozabljati, gl. smetnuti
4. skupaj jemati (pri pletenju)
5. zmetati
6. smetati kola, konja ne več imeti voza, konja

správiti (-im) | správljati (-am)

A) perf., imperf.

1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

2.
z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

3.
spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

4. spraviti ob far perdere:
spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
spraviti ob živce far impazzire
spraviti ob čast far perdere la reputazione

5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
spraviti seno immagazzinare il fieno

6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
spraviti dokumente mettere via i documenti
spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

7. riconciliare, rappacificare:
spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
spraviti na svet mettere alla luce, partorire
spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
spraviti otroke sistemare i figli
spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
spraviti v denar vendere
spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pog. spraviti vase mangiare
spraviti dol mandar giù
pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
spraviti v promet mettere in circolazione
spraviti v zagato mettere nei guai
spraviti v zmoto indurre in errore

B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. andarsene; andare:
spraviti se spat andare a letto
spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

2. spicciarsi:
hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

3. accingersi, mettersi a:
spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.

sprevájati

sprevájati koga to take someone for a walk
sprevájati konja to walk a horse up and down
sprevájati psa to take a (ali the) dog out for a walk

spring^*3 [spriŋ]

1. neprehodni glagol
skočiti, priskočiti; pognati se, planiti (kvišku); nepričakovano postati (into kaj)
hitro priti v neko stanje ali položaj; izvirati, privreti na, izhajati, imeti svoj izvor (poreklo), nastati (from iz)
nepričakovano se pojaviti (priti), pokukati; pognati, poganjati, priti na dan, zrasti, (vz)brsteti, vzkliti
figurativno priti do česa; izbočiti se, pokati, klati se, zviti se, skriviti se (o lesu)
vojska eksplodirati (o mini)
veterina biti brej, brejiti
zastarelo daniti se, svitati se

2. prehodni glagol
sprožiti
lov dvigniti, splašiti (ptice) z ležišča; pognati (konja) v dir; preskočiti (ogrado); skriviti, zlomiti (lesen predmet)
tehnično opremiti z vzmetmi
britanska angleščina, pogovorno "olajšati" koga (for a quid za funt)
figurativno nepričakovano (kaj) iznesti, načeti, sprožiti; postaviti (teorijo)

to be sprung sleng biti vinjen, pijan
to spring to attention vojska skočiti v pozor
the blood sprang to his face kri mu je planila v obraz
to spring to s.o.'s assistance priskočiti komu na pomoč
conviction has sprung upon him prišel je do prepričanja
to spring a covey of partridges dvigniti, preplašiti jato jerebic
the dog sprang at me pes je planil proti meni
the door sprang open vrata so se nenadoma odprla
to spring into existence nenadoma nastati
to spring to one's feet skočiti na noge
to spring to the eyes figurativno v oči pasti
he is sprang from (ali of) a famous family on izhaja (je potomec) slovite družine
to spring a horse pognati konja v dir
to spring a leak dobiti razpoko
the leaves are beginning to spring listje začenja poganjati
to spring jokes zbijati šale
to spring a mine upon s.o. figurativno presenetiti koga; prilomastiti v njegovo hišo
he sprang another three shillings, and I accepted ponudil (primaknil) je še tri šilinge, in jaz sem sprejel
to spring a surprise on s.o. presenetiti koga, pripraviti komu presenečenje
the tears sprang to her eyes solze so ji stopile v oči, so jo oblile
to spring a trap sprožiti past
the trap sprang past se je sprožila
the water springs boiling hot from the earth voda privre skoraj vrela iz zemlje
where did you spring from? od kod si se pa (ti) vzel?

spur¹ [spə:] samostalnik
ostroga (jezdeca, petelina)
botanika bodica, trn
figurativno spodbuda; ladijski kljun; naprava za plezanje po (drevesnem) deblu
arhitektura podpornik, opornik; zunanje mestne utrdbe; vrh, ki štrli iz gorske verige; gorski obronek; razrast, razvejenost

spur line stranska proga
to act on the spur of the moment ravnati brez premišljanja, impulzivno, spontano
he needs the spur figurativno njega je treba spodbujati
to need the spur potrebovati ostroge (spodbude); biti počasen, medel, neodločen
to put (to set) spurs to the horse spodbosti konja z ostrogo; figurativno spodbujati
to win one's spurs zgodovina postati vitez, figurativno odlikovati se, postati slaven, pridobiti si čast in slavo

stáva (-e) f

1. scommessa:
skleniti stavo scommettere, fare una scommessa
sprejeti stavo accettare una scommessa
delati kot za stavo lavorare alacremente

2. šport. scommessa; (znesek) puntata, giocata:
stava na prva dva konja abbinata, accoppiata

3. lingv. ordine delle parole:
obrnjena stava ordine inverso

4.
delati kot za stavo (hitro, pridno) lavorare alacremente
sonce pripeka kot za stavo (močno, zelo) il sole (letteralmente) brucia

stavi|ti¹ (-m) skleniti stavo: wetten, eine Wette eingehen
staviti na setzen auf
staviti vse na eno karto alles auf eine Karte setzen
staviti na napačnega/pravega konja aufs falsche/richtige Pferd setzen
staviti upe na/v seine Hoffnung setzen auf
staviti vse na eno kocko alles auf einen Wurf setzen
staviti vse na kocko bis zum Äußersten gehen
za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
kaj staviš? was gilt die Wette?
greva stavit! wetten [daß] dass!

stáviti¹ (napraviti stavo) to bet, to lay a bet, to wager; to stake; to take bets on

stáviti (denar) na to put money on, to bet (ali arhaično to stake) on
stáviti funt to bet a pound
stáviti na kocko to bet on (a throw of) the dice
stáviti svoje premoženje na eno karto to stake one's fortune on the turn of a card
stavim z vami 100 : 1 I bet you 100 to 1
stavim en funt z vami I bet you a pound
stavim z vami, da... I lay you a wager that..., pogovorno I bet you (that)...
stáviti s kom, da... to bet someone (that)...
stavim, da tega ne veš I bet you don't know this
stáviti na konja to back a horse
vse stáviti na kaj to put one's shirt on something
stavim ne vem kaj I'll bet good money
glavo stavim I'll bet my life (ali my boots, my bottom dollar)
stáviti vse na eno karto to have (ali to put) all one's eggs in one basket
stavim! I'll wager!

stáviti mettre, poser ; (hišo) bâtir, construire ; (tip.) composer ; (denar) parier, faire un pari, gager

staviti 100 frankov parier cent francs
staviti 10 proti 1 parier dix contre un
glavo stavim, da je mettrais (ali donnerais) ma tête à couper que
koliko stavimo? que pariez-vous?
staviti na konja miser sur (ali parier pour) un cheval
staviti upanje na fonder des espérances sur
staviti vprašanje poser une question

stáviti poner (na en, sobre) ; (namestiti) colocar ; tisk componer

staviti na kaj apostar por a/c (na konja por un caballo); hacer una apuesta
staviti 1000 peset apostar mil pesetas
stavim 100 proti 1 apuesto ciento contra uno
glavo stavim, da ... apuesto la cabeza a que...
kaj stavimo? ¿qué apostamos?
stavim, da (je tako)! ¡apuesto que sí!, fam ¡a que sí!
stavim, da ne! ¡apuesto que no!
stavim, da ne veš apuesto que no lo sabes
staviti v igri apostar en el juego
staviti 2 : 1 jugar doble contra sencillo
staviti vprašanje hacer una pregunta; plantear una cuestión
staviti v loteriji jugar a la lotería

straddle [strædl]

1. samostalnik
razkoračena drža (hoja, sedenje); jahanje z razkrečenimi nogami, kobaljenje
figurativno izogibanje, neodločeno zadržanje
ekonomija arbitraža

2. neprehodni glagol
razkrečiti se, razkoračiti se; hoditi (jahati, sedeti) z razkoračenimi nogami; stegovati se
figurativno biti neodločen, držati z obema strankama
ekonomija opravljati arbitražo
prehodni glagol
razkrečiti (noge); zajahati, okobaliti; (karte) podvojiti (vložek)
navtika, vojska streljati z granatami pred in izza cilja

to straddle a horse zajahati konja
to straddle an issue figurativno izogibati se problemu

sub-dō -ere -didī -ditum (sub in dāre)

1. dati (dajati) pod kaj, de(va)ti pod kaj, podda(ja)ti, podde(va)ti, položiti (polagati) spodaj, podložiti (podlagati), podstaviti (podstavljati), spodaj doda(ja)ti, pridoda(ja)ti, spodaj pride(va)ti: L. Andr. fr., Ca., Plin., Aus. idr., faces Lucr., rotas (sc. turri) V., versūs Gell. spodaj (pri)dodati; z dat.: mensam pedibus Cu., fundamenta theatro T., pugionem pulvino Suet., calcaria equo L. spodbosti (izpodbosti) konja, subditis calcaribus Cu. spodbodši (izpodbodši, spodbudivši) konja, v skok jahaje, quae (sc. testa) postquam (sc. mensae pedi) subdita clivum sustulit O., vincla galeae subdita mento O. podbradni jermen čelade, congesta … hostilia arma subdito igne concremavit L., quae (sc. aquae) effervescunt subditis ignibus Ci., id genus animalium aratro subditur T. se vpreza pred plug, se … modo subdit aquis O. zdaj se pogrezne (potopi) v vodo; redko s praep.: anguem in sinum subdere V., sub pedem subditus Auct. b. Afr. pod noge vržen (po nekaterih izdajah sub pede subditus pod nogami ležeč); pt. pf. subditus 3 (o krajih) ležeč, stoječ pod čim ali pri čem, (o osebah, narodih) bivajoč pod čim, pri čem: Libye torretur subdita Cancro Sil., subdita … templo Appias O., Coelaletae maiores Haemo, minores Rhodopae subditi Plin.

2. metaf.
a) dati (dajati) pod kaj, podda(ja)ti: stimulos animo muliebri L. ali ingenio stimulos O. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) duha, si cui honores spiritūs subdere potuerunt L. vzbuditi komu ponosne misli, navdati koga s ponosom, subdere alicui acriores ad studia dicendi faces Q. koga bolj podžgati (podžigati), razvne(ma)ti, faces studiis Sen. rh. ali affectibus nostris faces Sen. ph. podžgati (podžigati), razvne(ma)ti (kaj), iraï fax subdita Lucr., ignem et materiam seditionis L. (za)netiti, podnetiti ogenj upora, subdita flamma medullis V. ko je prodrl do mozga, supplicia subdere Cod. I. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po; occ. α) podvreči, ukloniti, podrediti (oblasti koga): Plutonis subdita regno … deûm proles Tib., tot subdite (voc.) rebus Pers., ne feminae imperio subderentur T., Oceanum legibus subdere Cl. β) prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati): rem tam magnam … iisdem casibus Plin. iun., colla Fortunae Sil. ukloniti (uklanjati).
b) α) koga ali kaj postaviti (postavljati) namesto koga ali česa drugega, nadomestiti (nadomeščati) koga ali kaj s kom ali čim: Plin. iun., Q. idr., quis in meum locum iudicem subdidit … ? Ci., quos in eorum locum subditos domi suae reservavit Ci., subdidit verbum ei verbo, quod omiserat Gell. β) (po krivem, varljivo) podtakniti (podtikati), podstaviti (podstavljati): subditum se suspicatur Ter., me subditum et paelice genitum appellant L. podtaknjenca, metuens, ne reus subderetur T., abolendo rumori Nero subdidit reos … quos … vulgus Chrestianos appellabat T. je podtaknil (podtikal) Neron krivdo onim, ki … , libros tanquam subditos submovere familiā Q., subdere testamentum, crimina maiestatis T., subdito rumore T. razširjajoč lažno govorico. γ) pod roko (nezakonito) koga postaviti (nastaviti) za (kot) tožnika: subditis, qui accusatorum nomina sustinerent T.

succussātūra -ae, f (succussāre) stresanje (stresavanje) konja, ki slabo hodi: Non.

succusūra -ae, f (succutere) = succussātūra stresanje konja, ki slabo hodi: Non.

suer [sɥe] verbe intransitif znojiti se, potiti se; verbe transitif oznojiti, (iz)potiti; figuré izpuhtevati, izžarevati, širiti; familier dišati (quelque chose po čem)

il sue à grosses gouttes pot teče od njega
suer d'angoisse potiti se od strahu, tesnobe
suer du sang krvav pot potiti
suer sang et eau potiti kri in vodo, garati kot črna živina
il a bien sué sur ce travail dobro se je oznojil pri tem delu
suer de fatigue potiti se od utrujenosti
ça me fait suer (familier) tega sem do grla sit
suer un cheval (populaire) oznojiti konja
(populaire) en suer une (za)plesati
(familier) faire suer quelqu'un spraviti koga v nestrpnost, v jezo; nadlegovati, dolgočasiti koga
se faire suer (familier) dolgočasiti se
les murs suent pendant le dégel zidovje se poti v odjugi
cette personne sue l'ennui, l'orgueil ta oseba izpuhteva, izžareva dolgočasje, oholost
ce livre sue le plagiat ta knjiga diši po plagiatu
faire suer des légumes, de la viande odstraniti vodo iz zelenjave, iz mesa s prvim kuhanjem, pečenjem
faire suer les bournous izkoriščati domačo delovno silo v severni Afriki (o evropskih kolonistih)

švígniti passer comme un trait, s'élancer

v zrak, kvišku švigniti s'élever (ali s'élancer) dans les airs; (konja) frapper