Franja

zlát (-a -o) adj.

1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro

2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro

4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca

zračn|i (-a, -o) Luft- (curek der Luftstrahl, duh der Luftgeist, dušik der Luftstickstoff, gomolj rastlinstvo, botanika die Luftknolle, kabel elektrika das Luftkabel, kisik der Luftsauerstoff, most die Luftbrücke, napad der Luftangriff, pirat der Luftpirat, položaj die Luftlage, tok die Luftströmung, transport der Lufttransport, perspektiva die Luftperspektive, tlačilka die Luftpumpe, vrtinec der Luftwirbel, bitka die Luftschlacht, črpalka die Luftpumpe, električnost die Luftelektrizität, embolija medicina die Luftembolie, jama geografija das Luftloch, komora die Luftkammer, korenina rastlinstvo, botanika die Luftwurzel, loputa die Luftklappe, nevarnost die Luftgefahr, obramba die Luftverteidigung, odprtina das Luftloch, pištola die Luftpistole, plast die Luftschicht, plovba die Luftfahrt, puška das Luftgewehr, razdalja die Luftstrecke, reža der Luftschlitz, vlaga die Luftfeuchtigkeit, vojna der Luftkrieg, zapora die Luftsperre, die Luftschleuse, zavora letalstvo die Luftbremse, sile die Luftmacht, Luftstreitkräfte množina, hlajenje die Luftkühlung, kladivo der Lufthammer, krmilo letalstvo das Luftruder, ogrevanje die Luftheizung, piratstvo die Luftpiraterie, zrcaljenje die Luftspiegelung)
zračne širjave das Meer der Lüfte
zračno luft-
(hlajen luftgekühlt, sušen luftgetrocknet, električen luftelektrisch, suh lufttrocken)

ᾰ̓μᾰ́ρη, ἡ [Et. slov. jama, gršk. sor. še ἄμη lopata, ἐξ-αμᾶν izkopati] ep. jarek, vodovod.

ἄντρον, τό [Et. izvira od ἄνεμος; odtod lat. izpos. antrum; glede pomena primeri ἄντρον: ἄνεμος = σπήλαιον jama, votlina: spirare] jama, votlina, pečina.

αὔλιον, τό (αὐλή) 1. osek, ograja, dvorec. 2. jama, votlina.

βάραθρον, τό, ion. βέρεθρον [Et. kor. g^wer, gl. βορά] prepad, brezdno, morilna jama, razbojniška jama (v Atenah, kamor so metali na smrt obsojene zločince), zato tudi pogin.

βόθρος, ὁ [Et. lat. fodio, slov. bosti, fossa] ep. rupa, jama, jarek.

βόθῡνος, ὁ jama, vodnjak NT.

γνυφή, ἡ poet. votlina, jama, globel, jarek, tokava.

διο-γενέτωρ, ορος, ὁ poet. Zevsov roditelj, ἔναυλοι jama, v kateri je bil Zevs rojen in odgojen.

ἔν-αυλος² 2 (αὐλή) prebivajoč v, notri v (stanovanju), ὁ ἔναυλος votlina, jama, prebivališče.

κάπετος, ἡ (σκάπτω) ep. poet. 1. jarek, globel, globina, jama. 2. grob, grobnica.

κατ-ῶρυξ, υχος, ὁ, ἡ (κατ-ορύττω) [dat. pl. κατωρυχέεσσι] ep. poet. vzidan, zakopan, podzemeljski; ἡ κατῶρυξ jama, špilja, grobnica.

κευθμός, ὁ, κευθμών, ῶνος, ὁ κεῦθος, ους, τό ep. 1. skrivališče, skrita globel, globina; poet. prepad, brezdno, jama, γαίης zemeljske dolbine. 2. hlev, svinjak. 3. bivališče, ležišče, grobnica νεκύων.

λάκκος, ὁ [Et. iz λακυος, lat. lacus, lacūna, slov. lokva] jama, kotanja, klet, vodnjak, ribnik.

μέσσ-αυλος, ὁ μέσσαυλον, τό (αὐλή) ep. (ograjeno) dvorišče, ograja za živino, staja; tudi Kiklopova jama.

μέταλλον, τό jama, rov, rudnik, kamenolom.

ὀπή, ἡ [Et. iz oqw-, slov. oko, oči, gl. ὄσσε] 1. luknja, odprtina. 2. brlog, votlina, podzemeljska jama NT.

ὄρυγμα, ατος, τό (ὀρύττω) jarek, podzemski rov, hodnik, jama, prekop.

σῑρός, ὁ σειρός jama, luknja (v kateri so shranjevali žito).