vrstèlezi (= vrzi te lezi) izmišljeno ime za "praznik": kakav je danas svetac? - odgovor: danas je vrstelezi
vulgō1 (starejše volgō) -āre -āvī -ātum (vulgus, volgus) spraviti (spravljati) med ljudi, od tod
1. povsod (na vse strani) širiti, razširiti (razširjati), posplošiti (posploševati), vsem (vsakemu) narediti (delati) dostopno, podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), na vse (na vsakega) raztegniti (raztezati, raztegovati): vehicula vulgata usu Cu. v splošno navado (rabo) prišla, ministeriaque … ac contagio ipsa volgabant morbos L., cum consulatum vulgari viderent L., non vulgari modo cum infimis … summum imperium L., doni vulgari laudem L., Verginius rem non vulgabat L. ni razširjal = je omejeval; z dat.: quae navis umquam in flumine publico tam vulgata omnibus quam istius aetas Ci. v splošno rabo prepuščena (z namigom na pomen, naveden spodaj pod št. 2.); o spisih = objaviti (objavljati), izda(ja)ti, priobčiti (priobčati, priobčevati): vulgare librum Q., quos libros … redemisse se dicit vulgandosque curasse nomine auctoris Suet., carmina incertis auctoribus vulgata T., nondum vulgata … carmina Mart., editio vulgata Hier. Vulgata (Hieronimov latinski prevod Sv. pisma, ki so ga potrdile najvišje cerkvene oblasti); na vprašanje kam? z in z acc.: in vulgum vulgat Varr. ap. Non., munus vulgatum ab civibus abisse in socios L., vulgatique contactu in homines morbi L., contagium morbi etiam in alios vulgatum est Cu.; pren.: vitiorum commercium vulgavere in exteras gentes Cu., cum orta licentia a paucis … in omnes se repente vulgasset Cu., quae (sc. commissa) volgata in omnem exercitum L. ko bi … okužili vso vojsko; redko s per: non quod ego volgari facinus per omnes velim L. da se raztegne na vse; med.: vulgari cum privatis L. družiti (pajdašiti) se z vsakim zasebnikom.
2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) prepustiti (prepuščati) v uporabo, da(ja)ti, vsem ali splošno dopustiti (dopuščati), (vsem) nastaviti (nastavljati): ut ferarum prope ritu vulgentur concubitus plebis patrumque L., corpus pretio vulgare Aur.
3. razglasiti (razglašati), oglasiti (oglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), objaviti (objavljati), v pass. razglasiti (razglašati) se, razširiti (razširjati) se, razvedeti se ipd.: quia sic te volgo volgem Pl., vulgare famam interfecti regis L., acta Cu. raznesti, izblebetati, obductum verbis volgare dolorem V., ita famā Persae vulgaverant Cu., haec atque talia vulgantibus T., nonne hoc vestra voce vulgatum est? Ci., quae volgata sermonibus erant L., vulgatur deinde rumor duas deesse tabulas L., rumor temere vulgatus Cu.; z ACI: idoneis auctoribus fama vulgavit Alexandrum cum omnibus copiis, quamcumque ipse adisset regionem, petiturum Cu., fabulam, quae obiectum leoni a rege Lysimachum temere vulgavit, … ortam esse crediderim Cu., volgatumque (sc. est) per omnes ordines Quinctium esse L.
4. nadeti ime, poimenovati: Bosporon hinc veteres errantis nomine divae vulgavere Val. Fl. — Od tod adj. pt. pf. vulgātus (volgātus) 3
1. splošen, navaden, običajen: vulgatissimos sensus verbis … prosequi Q.
2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) (pre)puščen v uporabo, vsakemu dostopen, vsakemu nastavljen, javen, podel: ex vulgato corpore genitus L., sunt, qui Larentiam vulgato corpore lupam … vocatam putent L., vulgatissimae meretrices Suet.
3. razglašen, raznesèn, razširjen, splošno (obče) znan: vulgati pastoris amores O., bellaque iam famā totum volgata per orbem V., vulgatior fama est ludibrio fratris Remum novos transiluisse muros L., non ante vulgatas per artis H., vulgata fabula, vulgati supra commercia mundi Lucan., propter vulgatam falso de me opinionem Q. — Adv. komp. vulgātius bolj razglašeno, bolj razširjeno: haec augente vulgatius fama Amm.
wallace [valas] féminin ime majhnih javnih vodnjakov, ki jih je mestu Parizu podaril R. Wallace
wen2 [wen] samostalnik
ime runske črke, znaka (za w)
Yorkshire [jɔ́:kšiə]
1. samostalnik
ime severnoangleške grofije
2. pridevnik
(ki je) iz grofije Yorkshire
figurativno prebrisan; robat, osoren (v občevanju)
Yorkshire flannel fina flanela iz nebarvane volne
Yorkshire grit kamen za poliranje marmorja
Yorkshire pudding pečeno jajčno testo, ki se jé z govejo pečenko
zakázati zàkāžēm
1. reči: zakaži ljudima da ću doći
2. napovedati: zakazati sjednicu odbora, komu sastanak; zakazana sjednica
3. dati ime: krstiše ga i lepo mu ime zakazaše, lepo ime Nahod Simeon
4. odpovedati, ne sprožiti: puška mu je zakazala
zèlēnko m
1. konj zelenkasto sive barve, zelenko
2. ime za (zeleno pobarvan) top v ljudski pesmi
zoōnimo m jezik živalsko ime
аз m ime 1.črke azbuke;
ни аза в глаза не знает niti pojma nima, ne zna do pet šteti;
азы osnovna pravila;
начинать с азов pričenjati prav od začetka;
повторять азы ponavljati najosnovnejše stvari
именовать (zast.) imenovati, dati ime;
крестить krstiti, križati (delati križ); dati ime; biti za botra;
мне с ним детей не к. nisem in ne bom prijatelj z njim;
называть, назвать
1. nazivati, nazvati, imenovati; povedati ime; da(ja)ti ime;
н. цену povedati, postaviti ceno;
он назвал себя predstavil se je;
2. (po)vabiti (veliko gostov);
называться, назваться imenovati se; dati si ime; (zast.) predstavljati se, predstaviti se
наименовать dati ime, imenovati
наймено́вувати -вую недок., dajáti ime dájem - nedov.
нарекать, наречь (zast.) da(ja)ti ime, imenovati
обесславливать, обесславить (o)sramotiti, ob dobro ime pripraviti
окрестить krstiti; dati ime
опорочивать, опорочить očrniti; ob dobro ime spravljati, spraviti; (o)blatiti; (o)sramotiti