Franja

lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
zopet se lotiti študija riprendere gli studi
lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino

2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
lotiti se koga fizično aggredire qcn.

3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare

lotíti se empezar, comenzar, principiar

lotiti se dela ponerse a trabajar, poner en obra
strah se ga je lotil ha cogido miedo
strah se me loti me entra miedo
lotiti se pisanja empezar a escribir
lotiti se koga arremeter contra alg

lovíti (-ím)

A) imperf. ➞ uloviti

1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

2. catturare, intercettare, prendere

3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
loviti kunce cacciare le lepri
loviti ptiče uccellare
mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
loviti na trnek pescare con l'amo

5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

6. pren. sorprendere:
le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

7.
loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
loviti besede cercare (affannosamente) le parole
dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
PREGOVORI:
na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

1. acchiapparsi

2. tenersi in bilico

3. correre

4. essere incerto; esitare

5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

6. pren. loviti se za correre dietro a:
loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza

lovopúst veda f ; tiempo m de veda

sedaj je lovopust hay veda; ha terminado la temporada de caza

máčka (-e) f

1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
mačke se gonijo i gatti sono in fregola
mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
morska (zamorska)
mačka cercopiteco (Cercopithecus)
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco

mačkon samostalnik
1. (maček) ▸ kandúr, macskaOd nekod je prišel en običajen tigrast mačkon in se mi z vzdignjenim repom ovijal okoli nog. ▸ Valahonnan egy átlagos cirmos került elő, és feltartott farokkal a lábamhoz dörgölődzött.
2. (zrel in izkušen moški) ▸ kandúrKljub napovedi upamo, da to ni bil zadnji nastop ekipe glasbenih mačkonov, ki je pred dvajsetimi leti posnela enega biserov slovenske pop kulture. ▸ Az előrejelzés ellenére reméljük, hogy nem ez lesz az utolsó fellépése ennek a sokat próbált együttesnek, akik húsz évvel ezelőtt a szlovén popkultúra egyik slágerét vették fel.
Ko je bil članek na njegovi mizi, me je poklical, in si mel roke. Deloval je kot pravi uredniški mačkon. ▸ Amikor a cikk az asztalán volt, felhívott a tenyerét dörzsölve. Úgy viselkedett, mint egy igazi szerkesztőségi vén róka.

3. neformalno (postaven moški) ▸ kandúr
Ko si bo najbolj prizadeval, da bi vam dokazal, kak mačkon je, se obnašajte razumsko: pritrjujte mu in ne skoparite s pohvalami. ▸ Amikor a legjobban igyekszik bebizonyítani, hogy mekkora kandúr, viselkedjen racionálisan: erősítse meg ebben a meggyőződésében és ne spóroljon a bókokkal.
Če bi bil tudi ti dober mačkon, ne bi pri svojih štiridesetih letih iskal ženske za v posteljo in pri tem še škrtaril! ▸ Ha megbízható öreg kandúr lennél, nem keresnél negyvenesen kalandokat és nem költekeznél!

mahnjen pridevnik
1. lahko izraža negativen odnos (o močni ljubezni, naklonjenosti) približek prevedka ▸ valamiért bolondulóČe se v 24 urah stušira več kot enkrat, ni le mahnjen na čistočo, ampak je z njo že kar obseden. ▸ Ha 24 óra alatt több mint egyszer zuhanyozik, nemcsak tisztaságmániás, hanem megrögzött tisztaságmániás.
2. lahko izraža negativen odnos (nor; čudaški) ▸ dilis, lököttPotem je rekla, da je fant najbrž vaški norček. Da na vaseh pač pustijo malo mahnjene, da delajo, kar hočejo. ▸ Aztán azt mondta, hogy a fiú minden bizonnyal a falu bolondja. Hogy falun hagyják a kissé diliseket, hogy azt csinálhassák, amit csak akarnak.
Rahlo mahnjen se je zdel tudi Hollywoodu, kjer na njegova trdna moralna načela gledajo kot na ljubko ekscentričnost. ▸ Hollywoodban is kissé dilisnek tűnt, ahol a szigorú erkölcsi elveire inkább bájos excentrikusságként tekintenek.

mahoma prislov
literarno (nenadoma) ▸ egyszer csak, egy csapásraPotem se mu je mahoma posvetilo: Kaj pa, če iščejo mene? ▸ Aztán egyszer csak rádöbbent: Mi van, ha engem keresnek?
Bilo je tiho kot v grobnici. Potem se mu je mahoma zazdelo, da sliši nekakšno praskljanje. ▸ Síri csend volt. Aztán egyszer csak úgy tűnt, hogy valamilyen kaparászást hall.

majica brez rokavov stalna zveza
(oblačilo) ▸ ujjatlan póló
Kljub vročini nisva smela obleči kratkih hlač in majic brez rokavov. ▸ A hőség ellenére nem volt szabad rövidnadrágot vagy ujjatlan pólót viselnünk.
Ko oblečete majico brez rokavov, morajo biti ramena primerno zaobljena. ▸ Ujjatlan pólót akkor vegyen fel, ha a válla szép kerek.

málar (-ja) m žarg.

1. (slikar) pittore

2. pog. obrt. (soboslikar) imbianchino
PREGOVORI:
vsake oči imajo svojega malarja vari son degli uomini i cervelli: a chi piace la torta, a chi i tortelli; ognuno ha i suoi gusti

manija samostalnik
1. (obsedenost; pretirana aktivnost) ▸ mániaZdrava prehrana se mi zdi pomembna, dokler ne postane manija ali, še najhuje, modna muha. ▸ Az egészséges táplálkozást addig tartom fontosnak, amíg nem fajul mániává, vagy ami a legrosszabb, divathóborttá.V začetku sedemnajstega stoletja je osrednjo Evropo zajela prava manija lova na čarovnice. ▸ A tizenhetedik század elején Közép-Európát boszorkányüldözési mánia kerítette hatalmába. Manija ustanavljanja velikih zabaviščnih parkov se v zadnjih letih širi tudi v Evropo. ▸ A nagy vidámparkok létesítése iránti mánia az elmúlt években Európára is átterjedt.

2. neštevno (duševna bolezen) ▸ mániaČe človeka z bipolarno motnjo zdravijo z antidepresivom, obstaja možnost, da bodo pospešili prehod iz depresije v manijo. ▸ Ha egy bipoláris zavarban szenvedő személyt antidepresszánssal kezelnek, fennáll annak az esélye, hogy felgyorsítják a depresszióból a mániába való átmenetet.

mànj adv.

1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
biti manj razvit essere meno sviluppati
govoriti manj razločno parlare meno distintamente
manj besedi! meno chiacchiere!
manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

2. (izraža manjšo količino) meno:
imeti manj denarja avere meno soldi

3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

6. šah.
s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
več ali manj più o meno
ne bolj ne manj né più né meno
manj pomemben secondario
manj važen accessorio, minore
manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio

mánjkati (-am)

A) imperf.

1. mancare, essere assente:
manjkati pri pouku essere assente dalla lezione

2. manjkati do mancare a:
do svita manjkajo še tri ure all'alba mancano tre ore
impers. malo je manjkalo, pa bi padel mancò poco che non cadessi

3. (s smiselnim osebkom v genitivu: ne biti česa v zadostni meri) essere a corto di, non avere sufficiente, a sufficienza, difettare:
manjka mu moči non ha forza sufficiente
zmeraj mu manjka denarja è sempre a corto di denaro
šalj. manjka mu kolesce v glavi gli manca qualche rotella
samo tega se (še) manjka ci mancava soltanto questo
do sedemdesetih mu ne manjka veliko è sulla settantina

B) mánjkati se (mánjka se) imperf. refl. (s smiselnim osebkom v genitivu) non mancare, esserci a iosa:
dobrih delavcev se ne manjka di buoni lavoratori ce n'è a iosa

mánjši (-a -e) adj. komp. od majhen

1. più piccolo, minore:
izbrati manjše zlo scegliere il male minore

2. (ki glede na neko lastnost, značilnost dosega stopnjo precej pod spodnjo mejo) piccolo, piuttosto piccolo, non grande, lieve:
napraviti manjši poskus fare una piccola prova
nastala je manjša škoda l'incidente ha provocato danni non grandi
svet je vedno manjši il mondo è sempre più piccolo
bil je za glavo manjši od brata era di una testa più piccolo, più basso del fratello
rel. manjši bratje frati minori
navt. manjša dvojamborna jadrnica ketch
manjše dvorogo nakovalo bicornia
voj., hist. manjše metalo manganello
grad. manjši oder trabatello
hist. manjši triumf ovazione

márati (-am) imperf.

1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
ne marati jesti non voler mangiare
ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
(eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola

2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde

3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione

4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono

5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile

maratonsko prislov
(poudarja veliko stopnjo) približek prevedka ▸ maratoni hosszúságúTakšne poti so običajno maratonsko dolge in naporne, zato zahtevajo veliko vzdržljivosti. ▸ Az ilyen útvonalak általában maratoni hosszúságúak és megerőltetőek, ezért nagy kitartást igényelnek.
Resda so bili prazniki maratonsko dolgi, a nič ne bi imeli proti, če bi trajali še kakšen dan. ▸ Igaz, hogy az ünnepi vakáció maratoni hosszúságú volt, de nem bántuk volna, ha még egy-két napig eltart.

maščeváti vengar

maščevati se vengarse
maščeval se mu je se ha vengado de él

matílda (-e) f pog. pren.
matilda ga je pobrala è andato a ingrassare i cavoli, ha tirato le cuoia

mehčáti (-ám)

A) imperf. ➞ zmehčati

1. rammollire; ammorbidire; frollare:
sonce mehča asfalt il sole rammollisce l'asfalto
mazilo mehča kožo la pomata ammorbidisce la pelle

2. pren. ammorbidire, addolcire; dolcificare:
lirični opisi pokrajine mehčajo mračnost romana il tono cupo, lugubre del romanzo è addolcito da descrizioni liriche del paesaggio
lingv. mehčati soglasnik palatalizzare la consonante
kem. mehčati vodo dolcificare l'acqua
pren. možgani se mu mehčajo ha il cervello rammollito

B) mehčáti se (-am se) imperf. refl. ammorbidirsi; rammollirsi; rinvenire

mêja (-e) f

1. frontiera, confine, termine:
državna, občinska meja confine di Stato, comunale
meje po katastrski mapi confini catastali
meje igrišča i confini del campo
jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
prestopiti mejo varcare la frontiera

2. (področje, območje) confine; area

3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
starostna meja limiti d'età
poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

4.
živa meja siepe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
presegati vse meje superare ogni limite
biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
datumska meja fuso orario
drevesna meja limite della vegetazione arborea
meja elastičnosti limite di elasticità