Franja

Zadetki iskanja

  • krasnoslòviti -òslovim
    1. lepo govoriti
    2. na umetniški način deklamirati, recitirati
  • krehetáti -am
    1. govoriti promuklim glasom
    2. krehetati se smijati se promuklim glasom
  • krèsati krȅšēm
    I.
    1. kresati: kresati ocilom, kresalom o kremen
    2. spodrezovati: kresati bradu, brkove
    3. klestiti: kresati šumu, grane
    4. klesati: kresati kamen
    5. ekspr. ostro gledati: kresati okom
    6. ostro govoriti, preklinjati, zmerjati: psuje gazda Raka, psuje, ljudi samo dovikuju: "Cuj-de kako kreše!"
    7. kresati (se): iz zubi mu vatra kreše
    8. kresati kome istinu u lice govoriti komu resnico v obraz
    II. kresati se kresati se: iskre, ideje se krešu
  • kr̀kljati -ām
    1. klokotati: voda krklja u loncima pri ognjištu
    2. grgrati: nesretnik je krkljajući izdisao na snijegu; kad je prva žrtva počela da krklja, čuh meki udar
    3. hripati, hripavo govoriti
  • kr̀patiti -īm
    1. drobiti: slab kamen kad se udari čekićem, on se lako raspada, krpati se, a služi za tucanik na cestama
    2. ekspr. lomiti, slabo govoriti tuji jezik: krpatim ja grčki, nanosim malo na arapski, zabrkljačim koju kaursku
  • kvantáti -am govoriti prostačke, skaredne riječi (reči)
  • kvasáti -am m benetati, lupetati, govoriti kvake i burgije
  • kvásiti -im benetati, lupetati, govoriti kvake i burgije: kvasiti neumnosti
  • lallen nejasno govoriti, bebljati
  • lambáriti làmbārīm dial. gobezdati, čvekati, govoriti nesmiselnosti: ne lambari ono što nije za zbor
  • lästern obrekovati, žaliti; sramotiti; slabo govoriti o; Gott: bogokletno govoriti
  • lažíkati làžīkām govoriti komu, da laže: lažikati koga; ja sam mnogo lažikao onog soldata da on uopće nije komunist
  • leporéčiti -im govoriti biranim riječima, rečima
  • lítati lîtām, oni lítajū
    1. imeti drisko, letati: neprestano lita od straha
    2. ekspr. govoriti neumnosti, gobezdati: ne litaj svašta
  • lòmiti -īm
    I.
    1. lomiti: lomiti kamenje, vrat, hljeb, hleb, koplje, čiju volju
    2. razbijati si: lomiti glavu velikim brigama
    3. mučiti: džabe lomiš ljude oko toga
    4. pretrgati, prelomiti: ja moram da lomim s tim čovjekom
    5. lomiti si, slabo govoriti: lomiti jezik
    6. živeti s kom: lomiti s kim pogaču
    7. sila kola lomi v sili, težki situaciji je vsako sredstvo dobro, če je koristno
    II. lomiti se
    1. lomiti se: drvo se lomi pod teretom; talasi se lome o hrid valovi se razbijajo ob skali
    2. grmeti: nebesa se lome kad puške grme
    3. majati se v dva cepa: lomiti se u hodu
    4. lomiti se, težko hoditi: lomiti se po rđavu putu
    5. potikati se, bloditi: lomiti se svijetom
    6. dajati se, mučiti se: mnogo se lomio dok nije našao instrukciju
    7. obletavati koga: momci se lome oko djevojke
    8. oklevati, biti neodločen: dok se Miloš lomio, bukne ustanak
  • lomíti lomim
    1. lomiti: lomiti kruh, pogačo; led na reki se lomi; lomiti kopja za tuje koristi
    2. prelamati: lomiti žarke
    3. kršiti: lomiti roke
    4. božjast ga lomi
    napada ga padavica, epilepsija; smeh me lomi
    ne mogu da odolim smijehu; krč ga lomi
    grč ga steže, lomi; jeza ga lomi
    kipi u gnjevu
    5. kidati sa: lomiti tradicijo, stare družbene odnose
    6. natucati, slabo govoriti strani jezik: za silo je lomil angleško
    za nevolju je natucao engleski
    7. činiti, govoriti kojekakve gluposti: že pet ga lomiš
    8. sila kola lomi
    u nevolji je svako sredstvo dozvoljeno
  • lopotáti -am i -očem
    1. lupati, udarati: golob lopota s perutmi
    2. lupetati, koješta govoriti: lopotati neumnosti
  • losreden začeti govoriti; losreden auf jemanden (zu überzeugen suchen) prigovarjati, prepričevati
  • mađàrati -ām, madžàrati -ām govoriti po madžarsko
  • male-dīcō -ere -dīxī -dictum (ixpt. male in dīcere) hudo, grdo govoriti o kom, opravljati, sramotiti, zasramovati, (raz)žaliti, (o)klevetati, (o)psovati, (o)zmerjati, (o)grditi koga, preklinjati (naspr. bene dicere); abs.: Fl., Ter., quis illo, qui maledicis, impurior? Ci., cupidus maledicendi Q. željan klevetanja; z dat.: Ter., Suet., cum Epicurus Aristotelem vexarit contumeliosissime, Phaedoni Socratico turpissime maledixerit (po drugih: male dixerit) Ci., m. Christo Plin. iun.; z acc.: Petr., Tert.; pass. impers.: indignis si maledicitur, maledictum id esse duco Pl., qui nobis maledictum velit Ter.; ločeno: ante hos sex menses male, ait, dixisti mihi Ph. Od tod adj.

    1. pt. pr. maledīcēns -entis sramoteč, preklinjajoč, psujoč, zmerjajoč, prostaški, žaljiv, klevetajoč, obrekujoč, opravljajoč, opravljiv, sramotilen, zlogolk, zlogolčen: ut nunc sunt maledicentes homines Pl., at ego maledicentiorem quam te novi neminem Pl., maledicentissima civitas Ci., maledicentissimus liber Gell., maledicentissima carmina Suet.

    2. pt. pf. maledictus 3 preklet: Vulg., Tert.