Franja

Wort, das, (-/e/s, Wörter/-e) beseda; Theologie Beseda; Wort zum Sonntag nedeljska pridiga; geflügeltes Wort krilatica; leere Worte prazne besede; das Wort führen imeti besedo, govoriti; das große Wort haben imeti glavno besedo; viele Worte machen veliko govoričiti (o); nicht viele Worte machen na kratko povedati; kein Wort verlieren über ne izgubljati besed o; kein Wort verstehen ne razumeti niti besedice; das letzte Wort haben imeti zadnjo besedo; das Wort verbieten vzeti besedo, prepovedati govorjenje; das Wort entziehen bei Diskussionen usw.: vzeti besedo; das Wort ergreifen spregovoriti; das Wort aus dem Mund nehmen vzeti besedo iz ust; das Wort im Munde herumdrehen obračati besede v ustih; ein gutes Wort einlegen reči dobro besedo (za); ein offenes Wort reden odkrito govoriti; daran ist kein wahres Wort na tem ni kančka resnice; jemandem/einer Sache das Wort reden izrecno se zavzeti za (koga/kaj);
auf: aufs Wort hören ubogati na besedo; aufs Wort glauben verjeti na besedo;
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo;
in: in Worten z besedami; ins Wort fallen pasti v besedo;
mit: mit anderen Worten z drugimi besedami; mit einem Wort skratka; mit zwei Worten sagen povedati v dveh besedah; mit leeren Worten abspeisen odpraviti s praznimi besedami;
nach: nach Worten ringen trudoma iskati besede;
ohne: ohne ein Wort zu sagen brez besed;
um: ums Wort bitten prositi za besedo;
von: ein Mann von Wort mož beseda; ein Mensch von wenig Worten redkobeseden človek;
zu: zu Wort kommen priti do besede; sich zu Wort melden javiti se za besedo, figurativ oglasiti se; zu (seinem/ihrem) Wort stehen držati besedo

Zagreb samostalnik
(glavno mesto Hrvaške) ▸ Zágráb

zaigráti (-ám)

A) perf.

1. gled., film. interpretare, recitare:
zaigrati glavno vlogo recitare la parte del protagonista

2. muz. suonare:
zaigrati koračnico suonare una marcia
zaigrati na klavir suonare il pianoforte

3. šport. giocare (una partita)

4. igre giocare:
zaigrati na stavah giocare alle scommesse, scommettere

5. pren. giocarsi, perdere, sperperare:
zaigrati možnost za uspeh sperperare la possibilità di successo

6. fare la parte (di), fingere:
zaigrati damo fare la parte della gran signora
zaigrati slabost fingere languore

7. tirare un brutto scherzo; pog. incastrare:
pazi se, utegne ti pošteno zaigrati attento che quello è capace di incastrarti

8. pren. sussultare:
ko je to slišal, mu je srce zaigralo al sentire la notizia il suo cuore sussultò

9. pren. disegnarsi, manifestarsi; avere uno scatto; balenare (di sentimento):
v očeh mu je zaigrala jeza gli occhi balenarono in uno scatto d'ira

B) zaigráti se (-ám se) perf. refl. trattenersi giocando

zlò mal moški spol

potrebno zlo mal nécessaire
glavno zlo la source de tous les maux
izkoreniniti zlo couper le mal à sa racine
iti po zlu échouer, avorter, périr
izmed dveh izbrati manjše zlo de deux maux choisir le moindre, choisir le moindre mal
za zlo vzeti prendre en mal (ali en mauvaise part) quelque chose, se formaliser de quelque chose
vračati zlo z zlim rendre le mal pour le mal (ali œil pour œil, dent pour dent)
povrniti dobro za zlo rendre le bien pour le mal
vsako zlo (nesreča) ima tudi nekaj dobrega à quelque chose malheur est bon

zlò mal m

glavno zlo fuente f de todos los males
potrebno zlo mal m necesario
iti po zlu salir mal
izmed dveh izberi manjše zlo! del mal, el menos
korenine zla las raíces del mal
izkoreniniti zlo cortar de raíz el mal
vračati zlo z zlim volver mal por mal
povrniti dobro za zlo devolver bien por mal
ne jemljite tega za zlo! ¡no lo tome (usted) a mal!
vsako zlo (nesreča) ima tudi nekaj dobrega no hay mal que por bien no venga

zrcal|o¹ srednji spol (-a …) der Spiegel (konkavno Konkavspiegel, Hohlspiegel, konveksno Konvexspiegel, Wölbspiegel, panoramsko Panoramaspiegel, parabolno Parabolspiegel, povečevalno Vergrößerungsspiegel, ravno Planspiegel)
medicina čelno zrcalo Stirnspiegel
očesno zrcalo Augenspiegel
osvetljevalno zrcalo Beleuchtungsspiegel
ušesno zrcalo Ohrenspiegel
tehnika glavno zrcalo Hauptspiegel
pomožno zrcalo Hilfsspiegel
vzvratno zrcalo Rückblickspiegel
krmno zrcalo pomorstvo Heckspiegel
bleščati se kot zrcalo spiegeln, spiegelblank sein
čist kot zrcalo spiegelblank
kazati zrcalo figurativno (jemandem) den Spiegel vorhalten
ki se sveti kot zrcalo spiegelig
medicina pregled grla z zrcalom die Kehlkopfspiegelung

Ἀμύκλαι, ῶν, αἱ staro glavno mesto Lakonije (blizu Sparte).

Ἄργος, ους, τό ime mnogih grških mest 1. glavno mesto Argolide. 2. Agamemnovo kraljestvo z gl. m. Mikene. 3. celi Peloponez.

ἄ-στυ, εος, εως, τό [Et. kor. wes, bivati; nem. ge-wes-en, war, das Wesen] glavno mesto, pos. Atene; ἄστυδε v mesto.

Βάκτρα, τά glavno mesto Baktriane (ἡ Βακτρία, -ιανή) v Aziji; preb. οἱ Βακτριανοί.

Δαμασκός, ἡ glavno mesto Sirije.

Δωρίς, ίδος, ἡ 1. γῆ pokrajina Dorida. 2. γυνή Dorjanka, Δώριον, τό mesto v Nestorjevi deželi. – Δωριέες, εῖς, οἱ Dorci, glavno helensko pleme, potomci Helenovega sina po imenu Δῶρος; adi. Δωρικός 3, Δωριακός 3 dorski; adv. Δωριστί po dorsko, po dorski šegi, v dorskem tonovem načinu.

Ἐκβάτανα, ων, τά glavno mesto Medije.

ἐπ-είσοδος, ἡ 1. nastop, prihod, dobod. 2. manjše dejanje, vpleteno v glavno, epizoda, prizor.

Θῆβαι, ῶν, αἱ [dat. Θήβῃσιν], poet. Θήβη 1. glavno mesto Bojotije; adv. Θήβηθεν iz Teb, Θήβῃσιν v Tebah, Θήβασδε v Tebe, poet. Θήβαζε. – adi. Θηβαῖος 3 tebanski; subst. Θηβαῖος, ὁ Tebanec, (fem. Θηβᾱΐς, ίδος okolica Teb). 2. mesto v gornjem Egiptu, adi. Θηβαϊκός 3; preb. Θηβαῖοι, οἱ. 3. mesto v Troadi.

Θρόνιον, τό glavno mesto epiknemidskih Lokrov.

Ἴλιος, ἡ glavno mesto trojanske zemlje; pozneje τὸ Ἴλιον -. adv. Ἰλιόθεν od Ilija, Ἰλιόθι πρό pred Ilijem.

Κελαιναί, αἱ glavno mesto Frigije.

κεφάλαιον, τό (κεφαλή) 1. glavno, najpoglavitnejše, bistvo, glavna oseba (τῶν κάτωθεν izmed umrlih, t. j. Periklejeva glava). 2. glavna reč, poglavitna stvar, glavni vzrok (vsebina), ἐν κεφαλαίῳ splošno, nakratko, vobče. 3. jedro, posnetek, obseg; NT glavnica, vsota.

Κυρήνη, ἡ glavno mesto grške naselbine v severni Afriki; preb. Κυρηναῖοι, οἱ.