Franja

star² (-a, -o) (določene starosti) alt (koliko je star? wie alt ist er?)
enako star gleichaltrig
star 3 ure drei Stunden alt, dreistündig
star tri dni drei Tage alt, dreitägig
star pet tednov fünf Wochen alt, fünfwöchig
star deset mesecev zehn Monate alt, zehnmonatig
star eno leto ein Jahr alt, einjährig …
star več stoletij jahrhundertealt
star več tisočletij jahrtausendealt
star je osemdeset let er ist achtzig
tri leta star avto ein drei Jahre alter Wagen

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

strebula (stribula) -ōrum, n (iz *strebo-, najbrž umbr. beseda, sor. z gr. στρεβλός [za]sukan, στρόβος sukanje, zasuk) meso ob kolkih darilnih živali: Th. Prisc., P. F. idr., dis [s]tribula [a]ut de lumbo obscena viscera Pl. ap. Fest., agnina tene … [stre]bulis Pl. ap. Fest., in Cesistione: „di[s] stribula [a]ut de lumbo obscena viscera“ Varr., stribula, ut Opillus scribit, circum cox[a]endices sunt bovis; id Graecum est ab eius loci versura Varr., strebula Umbrico nomine Plautus appellat coxendices hostiarum, quas g... in altaria in … [Plau]tus ait in Fri[volaria:] … agnina tenen... [stre]bulis“ Fest.; enako caro strebula Arn.

stregua f mera, merilo:
alla stregua di enako kot
considerare tutti alla stessa stregua vse soditi po istem kopitu; vse enačiti, enako obravnavati

subluviēs -ēī, f (subluere)

1. nesnaga, umazanija, blato, kal (m): caenosa Ap., limosa Amm.

2. occ. sublúvies = umazanija, neka bolezen (gnojna razjeda, tvor, uljé) na nohtih
a) ovc: Col.
b) ljudi: Plin. Enako v soobl. subluvium -iī, n: Marc.

super¹ (sup = sub; prim. gr. ὑπέρ, gl. sub)

A. adv.

1. gori, zgoraj, vrh, nad, na vrhu, povrh(u): Cels. idr., super adstantium manibus in murum attolitur S. fr., eo super tigna bipedalia iniciunt C., haec super e vallo prospectant Troes V., haeret visceribus super incumbens V., procumbit humi bos; ille super talīs effundit pectore voces V. nad njim stoječ, purpureasque vestes super … coniciunt V., tellure super porrecta H., ipse Anien … infraque superque saxeus Stat., humum super spargens T.; prim. zloženke super-luō, super-iaciō, super-iniciō, super-impōnō idr.; occ.
a) odzgoraj (od zgoraj): ac si … terra … regna recludat pallida … superque immane barathrum cernatur V., quos (sc. hostes) super eques et … pedites adflictabant T.; prim. zloženko super-incidō.
b) navzgor, nad sebe, nadse, kvišku: tum breviter super aspectans convexa precatur V.

2. metaf.
a) vrh(u) tega, razen tega, poleg tega (prim. īnsuper): Ph. idr., super dicebant quidquid cepisset, adstringi Ci., et super ipsi Dardanidae infensi poenas cum sanguine poscunt V., voto deus … annuerat dederatque super, ne … O., adde super H., accipit et bis dena super sestertia nummûm H.; super quam ali super quam quod L. razen tega, da.
b) (še) čez, (še) več, (še) bolj, tudi še, predvsem: his accensa super V., ecce super maesti V., ira super (sc. est) V.; satis superque zadosti (dovolj) in še več = več kot zadosti, več kot dovolj, več kot preveč, čez mero (silo), prekomerno: satis superque dixi Ci., ut ea (sc. caelo missa vis aquae) modo satis superque foret S., satis superque me benignitas tua ditavit H., dedi satis superque poenarum tibi H., satis superque humilis L.; tako tudi: poenas dedit usque superque quam satis est H., multum superque T.; occ. (v pomenu neuporabljanega pt. pr. glag. supersum) (pre)ostajajoč, (pre)ostal: quia super sanguinis esse L., praeter arma et naves nihil erat super N., o mihi sola mei super Astyanactis imago V., nec spes ulla super (sc. est) Val. Fl. —

B. praep. (pesn. in pri T.; sklonu je pogosto zapostavljena)

I. z abl.

1.
a) krajevno nad čim, vrh(u) česa: super qua (sc. navi) turrim … opposuit C., gemina super arbore sidunt V., requiescere noctem fronde super viridi V., conveniunt stratoque super discumbitur ostro V., moritura super crudeli funere virgo V., destrictus ensis cui super cervice pendet H., super Pindo H.; v verzih: parumne campis atque Neptuno super fusum est Latini sanguinis? H. (Epod. 7, 3—4; super fusum je najbrž pesn. tmeza (nam. superfusum) in sklona campis atque Neptuno sta dativa, oba enako odvisna od glag. superfusum).
b) časovno med čim, ob čem: super cena loqui Pl., cum fremit (sc. lupus) ad caulas … nocte super media V.; podobno: rixa super mero debellata H. pri vinu (= med pitjem vina).

2. metaf. glede na kaj, glede, zaradi, zastran česa, o čem: Hier. idr., nemo fecit super tali re cum hoc magistratu rem Ca. ap. Fest., misine ego ad te … epistulam super amica … ? Pl., quid agendum nobis sit super legatione votiva Ci. ep., hac super re scribam ad te Ci. ep., ne super tali scelere suspectum sese haberet S., fidus super tanta re L., super tali causa missi N., multa super Priamo rogitans V., haec super arvorum cultu pecorumque canebam V., nihil super imperio moveor V., super sua laude V. za svojo slavo, V., mitte civiles super urbe curas H., patrumque prosperes decreta super iugandis feminis H., mentes deorum explorant super eventu Sil., consultant bello super Sil., multus super ea re variusque rumor T.; occ. razen česa, poleg česa, k čemu še: hortus, ubi et … fons et paulum silvae super his foret H. (po drugih = nad njima), multa nefanda casu super ausi Amm. —

II. z acc.

1. krajevno
a) (pri glagolih premikanja) nad kaj, čez kaj: Cels., Ph., Plin., Suet. idr., super lateres coria inducuntur C., epistula super caput posita S., cum alii super vallum praecipitarentur S., armaque et viri super alios alii praecipitantur L., super alium alius corruerunt L., alii super alios mentes Sen. ph., super ripas Tiberis effusus L., super flumen instruit aciem L., arma levare super capita Cu., procubuit super stragis acervum V., se tollere super aequora O.; metaf.: super armamentarium positus Cu. upravnik (vojaške) orožarne (orožnice).
b) (pri glag. mirovanja) nad čim, vrh(u) česa: S., Col., Suet. idr., super eam (sc. aspidem) assidēre Ci., domos super se ipsos concremaverunt L., aqua super montium iuga concreta erat L., collis erat collemque super planissima campi area O., vestis super genua est Cu., super arcem … pensiles horti sunt Cu. vrh strehe gradu, Lausum socii exanimem super arma ferebant V. na ščitu; o vrstnem redu ob mizi pri pojedinah: qui cubabat super regem Cu., Nomentanus erat super ipsum Porcius infra H.; occ. v zemljepisnem pomenu (pri glag. premikanja in mirovanja) viš(j)e, onstran, na ono stran, onkraj česa: super Sunium navigans L., super et Garamantas et Indos proferet imperium V., Lydia … super Ioniam procedit Plin., Numidiam super Gaetulos (sc. esse) accepimus S., situs est … super Numicum flumen L., qui super Bosphorum colunt Cu.

2. časovno čez kaj, med čim, ob čem, pri čem: pudebat amicos super vinum et epulas socerum ex deditis esse delectum Cu., super cenam Cu., Plin. iun., Suet., super mensam Cu., super mensas et pocula Fl., super hos honores Stat. med tem žrtvovanjem.

3. načinovno (o meri, številu) vrhu, razen, poleg, s kom (čim) vred, čez, nad kaj: super modum ac paene naturam Q., super solitos (sc. ceteros) honores L., super ceteros sumptus Eutr., Punicum exercitum super morbum etiam fames affecit L., super bellum premente annona L., cui super indignas hiemes … silvestres uri adsidue capreaeque sequaces inludunt V., hos super advenit … Camilla V., super magnum dolorem Cels., super obscaena dicta Pl., super lactis abundantiam Col., adscitae sunt super Subrium et Sulpicium … militares manus T., super sexaginta milia … ceciderunt T., super quadraginta reos … condemnavit Suet.; super haec L., Cels., Plin. iun. ali super id Cels. ali super ea, illa, ista Plin. iun. poleg (razen) tega, super cetera L., Plin. iun. poleg (razen) vsega drugega; poseb.: suavia super suavia Pl. poljub za poljubom, vulnus super vulnus L. rana za rano, quippe qui alii super alios trucidentur L. drug nad (za) drugim, alio super aliud scelere indutiae ruptae sunt L. po zločinu za zločinom, aliis super alias epistulis alicui gratias agere Plin. iun. s pismom za pismom; occ. (o prednosti, prioriteti) nad kaj, pred čim, več (bolj) kot: aetas et forma et super omnia Romanum nomen te ferociorem facit L. predvsem te, super omnia dona unum oro V., super omnia vultus accesserunt boni O., quod super omnia est Val. Max., tu super omnes beatus Plin. iun., super omnes … tragoedos Q., famosissima super ceteras fuit cena data ei … a fratre Suet.

sȳrinx -ingis, acc. -inga, f (tuj. σῦριγξ)

1. trst; od tod kot nom. propr. Sȳrinx Sirínga, nimfa, ki jo je ljubil Pan; njene sestre so jo spremenile v trst: O. (= Canna dea Ap.). Soobl. sȳringa -ae, f
a) trst, kot medic. t.t. α) trst za vbrizgavanje in meton. vbrizgavanje: P. Veg. β) fistula, votel tvor: Plin. Val., Th. Prisc.; enako tudi v soobl. sȳringia -ae, f: Plin. Val. in sȳringiō -ōnis, f: Plin. Val.
b) kot nom. propr. Sȳringa -ae, f Sirínga = Sȳrinx: Serv.

2. pl. sȳringēs -um, f (pod)zemeljske razpoke ali votline, starejše póčenice: Amm.

šȉlo s
1. šilo: -om probušiti kožu, dasku; vratiti šilo za ognjilo vrniti enako z enakim, hudo s hudim; izgubiti se kao šilo u vreći zgubiti se brez sledu
2. zbadljivka: razgovarajmo polako, bez šila, prijateljski
3. zool. morsko šilo, Syngnathus acus

taille [taj] féminin rezanje, prirezovanje, obrezovanje; sečnja; klesanje; brušenje, ohrušenost; krojenje, prikrojevanje; bakrorez; rezilo; postava (rast), stas, velikost; rovaš; vieilli davek

de taille (familier) velik, važen, pomemben
sottise féminin de taille velika neumnost
par rang de taille po velikosti
de haute taille visoke postave, velik
taille des cheveux striženje las
taille douce, dure bakrorez, jeklorez
taille de guêpe tanek stas, tanko opasje
taille à la garçonne kratko ostriženi ženski lasje
taille svelte vitek stas
pierre féminin de taille klesan kamen, kvader
tour masculin de taille obseg čez pas, pas
être de la même taille biti iste postave, biti enako velik
être de taille biti zmožen, biti kos, moči
il est de taille à se défendre sposoben je, da se brani
frapper d'estoc et de taille dajati krepke udarce z mečem
mettre à la taille (vieilli) obdavčiti
prendre par la taille objeti okoli pasu
en taille brez plašča

tan tako, prav tako, tako zelo

tan malo es el uno como el otro oba sta enako zlobna
¡tan famoso! izvrstno! odlično!
quedarse tan tranquilo ne se pustiti spraviti iz mira, ostati čisto ravnodušen
tan siquiera vsaj, najmanj
ni tan siquiera niti
¡no tan pronto! še dolgo ne!

tanto toliko, tako; tako (dolgo, daleč, hitro); prav tako

tanto cuanto toliko kot
tanto más toliko bolj
con tanto mayor rapidez toliko hitreje
tanto mejor toliko bolje
tanto menos toliko manj
¡tanto monta! je enako!
con tanto que če le
dos veces tanto dvakrat toliko
en(tre) tanto med tem
en tanto que v kolikor; dokler; medtem ko
en tanto..., y en tanto... zdaj ..., zdaj ...
ni tanto ni tan poco niti preveč niti premalo; (pop) le ne pretiravati!
querer tanto y cuanto (pop) neizrecno ljubiti
de tanto que he trabajado ker sem toliko delal, od tolikega dela
¡tanto como eso, no! tega na noben način ne!
tanto vales cuanto tienes (fig) obleka dela človeka
¡esté V. al tanto! pazite!
ha sufrido tanto y tanto zelo veliko je pretrpel

tauri-fōrmis -e (taurus in fōrma) biku podoben, bikast, bikolik: Aufidus H. (ker so ga običajno upodabljali kot rečnega boga z rogovi, enako kot vsako drugo rečno božanstvo).

taux [to] masculin tečaj, kurz, (obrestna) mera, kvota; (določena) cena, tarifa, pristojbina; stopnja; odstotek; številka; razmerje

taux légal po zakonu določena obrestna mera
taux de 4 pour cent (4%) štiriodstotne obresti
taux du blé cena žita
taux d'amortissement amortizacijska kvota
taux des actions tečaj delnic
taux de, du change menjalni tečaj
taux de la cote du jour (borza) dnevni tečaj
taux d'imposition davčna mera
taux d'escompte diskontna mera
taux de mortalité odstotek umrljivosti
taux de sucre dans le sang kvota sladkorja v krvi
mettre à même taux enako ceniti
prêter au taux de 5 pour 100 (5%) posoditi na petodstotne obresti, à un taux usuraire na oderuške obresti

Tēlegonus in Tēlegonos -ī, m (Τηλέ-γονος = v daljavi ali v tujini rojen) Telégon, Odisejev in Kirkin sin, je poiskal svojega očeta na Itaki in ga ubil, ne da bi ga poznal; baje je ustanovil mesti Tuskul in Preneste: Hyg. idr., Telegoni moenia O., Pr., Telegoni muri Sil., Telegoni iugera Sil., Telegoni iuga parricidae H. = Tusculum; ker so bile Ovidiju njegove erotične pesmi v pogubo, enako kot Telegon očetu Odiseju, jih imenuje (apel.) Telegonī -ōrum, m Telégoni: O.

tenor moški spol vsebina, besedilo; smisel; način

a tenor (de), al tenor po (ustrezno) vsebini
a este tenor na ta način
ser del mismo tenor enako se glasiti

tessellātus 3 (tessella) tlakovan (pokrit) s štirioglatimi (mozaičnimi) kamenčki, mozaičen: pavimentum Suet.; enako subst. tessellātum -i, n: Veg.

thȳmiāmatērium -iī, n (thȳmiāma) kadilnik, kadilnica: Vulg., Ambr. — Enako tudi thȳmiātērium -iī, n (gr. ϑυμιατήριον): Vulg.

tiers, tierce [tjɛr, s] adjectif tretji; masculin tretjina; tretja oseba

le tiers état tretji stan (meščanstvo)
une tierce personne neka tretja oseba, tujec
tiers monde masculin tretja skupina držav, narodov, ki ne pripada niti zapadnemu svetu niti socialističnemu taboru; neuvrščene dežele
tiers masculin provisionnel naplačilo za davek, enako tretjini naloženega davka v prejšnjem letu
fièvre féminin tierce mrzlica vsak tretji dan (pri malariji)
être en tiers biti tretji v zvezi
le tiers et le quart ta in oni, eden ali drugi
médire du tiers et du quart (familier) vsakemu kaj očitati
se moquer, se ficher du tiers comme du quart norčevati se iz enega in drugega, požvižgati se na enega in drugega

tigris -idis, acc. -idem, abl. -ide, acc. pl. -idas ali pa po i-sklanjatvi gen. -is, dat. -ī, acc. -im in -in, abl. -ī in -e; pl. večinoma tigrēs -ium) m in (poseb. pesn.) f (gr. τίγρις, perz. oz. iranska beseda = puščica Varr.)

1. tiger, tigr(ic)a: Pl., Varr., V., H., Sen. ph., Lucan., Plin., Sil. idr., Gangetica O.; kot nekaj nemogočega (ἀδύνατον): geminantur tigribus agni H. jagnjeta se družijo s tigri, tigres subsidere cervis H. da tigrice počenejo pred jelenom; meton. tigrova koža, tigrov kožuh, tigrovo krzno, tigrovina: Stat.

2. metaf. Tigris Tíger
a) ime ladje, okrašene s tigrovo podobo: aeratā secat aequora Tigri V.
b) ime Aktajonovega lisastega psa: O.
c) Tigris (vedno m; sklanja se enako kot tigris) reka Tigris, tako imenovana zato, ker teče hitro kot puščica: Varr., V., Mel., Lucan., Cu., T., Amm., te Nilusque et Hister, te rapidus Tigris audit H.

tit² [tit] samostalnik
protiudarec, povračilo

tit for tat milo za drago, šilo za ognjilo; kakor ti meni, tako jaz tebi
to give tit for tat vrniti milo za drago, vrniti enako