-
παρ-άγω I. trans. 1. a) peljem poleg ali mimo česa, (pri)peljem noter εἴσω, vpeljem kam, kličem pred se, pozivljem k sebi; b) o vojaških četah: velim stopiti vštric, razvrstim (postavim) čete vštric εἰς μέτωπον, razvrstim čete na potu v bojni red, razvijem bojno vrsto, παρ' ἀσπίδα velim na levo se razvrstiti, ἐπὶ φάλαγγος velim postaviti se v bojni red tako, da prva enomotija ostane, ostale pa se razvrste druga ob drugi na njeni levi strani, εἰς τὰ πλάγια postavim čete sovražniku v bok; c) τινὰ ἐν θριάμβῳ peljem koga poleg sebe v zmagoslavnem izprevodu. 2. odklonim, odvračam, odpeljujem, odvajam; κάλυμμα odmikam, odstranjujem a) izpreminjam, zavijam μοίρας, νόμους; b) zavajam (na stranska pota), zapeljujem ἔς τι, μισθοῖσιν podkupim, varam; pass. dam se zapeljati, ὑπό τινος od koga, τινί s čim; c) izvajam (besedo). II. intr. in med. NT 1. grem mimo, grem naprej, minevam, prehajam, izginjam. 2. napotim se kam.
-
περί-οδος, ἡ 1. a) hoja okoli česa, obhod, obisk; pot okoli česa; b) obseg, (ob)tek, obod, kroženje, reden povratek zvezd in časov, reden povratek bolezni; c) prva, druga jed itd.; d) obkoljenje, objetje, zajetje. 2. obseg, okrožje, oris; γῆς popis zemlje, zemljevid.
-
περι-πίπτω (gl. πίπτω) 1. padem okoli česa, črez kaj, na (v) kaj, navalim (planem) na koga, napadem τινί, zabredem, zaidem v nesrečo ἐπὶ συμφορήν, zapadem δουλοσύνῃ, ἀδίκοισι γνώμῃσι (krivični sodbi), πληγῇ prizadene mi kdo rano, rani me. 2. slučajno naletim na koga ali kaj τινί, τόπον, snidem se s kom, srečam koga; ἔν τισι udarim se s kom, ἐμαυτῷ spotaknem se nad seboj, postanem (sam) vzrok svoje nesreče, αὐτοὶ ἐν σφίσιν αὐτοῖς περιπεσόντες ἐσφάλησαν sami s seboj so trčili skupaj in so bili uničeni; ταρασσομένων τε τῶν νεῶν καὶ περιπιπτουσέων περὶ ἀλλήλας ker so se ladje zapletale in udarjale druga ob drugo.
-
περι-φορά, ἡ 1. (περι-φέρω) donašanje, raznašanje, razdeljevanje jedi, prva (druga itd.) jed. 2. (περιφέρομαι) a) premikanje, vrtenje v krogu; obtek, obod, krog, τὰ μὴ ἐν τῇ αὐτῇ περιφορᾷ ὄντα (zvezde), ki niso v istem okrožju; b) družabna zabava, družabnost, občevanje (Plut. Per.).
-
πλαγκτός 3 (πλάζω) 1. okoli gnan, tavajoč, blodeč; pren. zmešan, nor, blazen; subst. ὁ postopač, klatilec. 2. udarjajoč, Πλαγκταί, αἱ (sc. πέτραι) skali pri Haribdi, ki udarjata druga ob drugo in ki sta zdrobili vsako ladjo.
-
συγ-χωρέω [fut. συγχωρήσω, -σομαι] 1. grem, hodim s kom, sklepam se συγχωροῦσαι πέτραι skale, ki udarjajo druga ob drugo = Συμπληγάδες; pren. dogovorim se, zedinim se, soglašam, pogodim se s kom πρός τινα. 2. a) umaknem se, odstopim od česa komu v prid, prepuščam komu kaj τινί τινος, zadovoljujem se, zadovoljen sem s čim δουλεύειν; b) pristopam, vdam se, dovoljujem, dopuščam, pripoznavam, popuščam τινί τι; οὐ συγχωρέω odbijam, zabranjujem. 3. impers. συγ-χωρεῖ sme se, dovoljeno je, mogoče je.
-
σύμφυτος 2 1. skupaj zrastel. 2. prirojen, podedovan, lasten, naraven, enak, soroden, ξύμφυτον ἐμποιῶ τί τινι storim, da postane kaj komu druga narava.
-
взглядывать, взглянуть (po)gledati na kaj, na koga, ozirati se, ozreti se na kaj;
в. друг на друга spogledati se
-
оборотный obraten;
о. капитал obratna glavnica;
оборотная сторона медали druga stran zadeve
-
статья f članek, spis; člen;
передовая с. uvodnik;
с. закона člen zakona;
это особая с to je druga stvar, to je stvar zase;
я тебе расскажу главную статью povedal ti bom poglavitno
-
стоить biti vreden, veljati;
об этом не стоит и говорить о tem ni vredno govoriti;
выеденного яйца не стоит, ни синь пороха не стоит ni piškavega oreha vredno;
ничего не стоит ni težko;
себе дороже стоит ne izplača se mi prodati;
игра не стоит свеч ni vredno truda;
они друг друга стоят drug drugega sta vredna;
вам к нему стоит зайти dobro bi bilo, da stopite k njemu;
что вам стоил этот дом? koliko vas je veljala ta hiša?;
стоит ему об этом напомнить bilo bi dovolj, če ga na to spomnite;
не стоит благодарности ni se za kaj zahvaljevati;
стоит только прочесть treba je le prebrati