Franja

Zadetki iskanja

  • sítnost annoyance, trouble, inconvenience; worry; bother; nuisance; disagreeableness

    kakšna sítnost! what a nuisance!
    žal mi je, da vam delam, povzročam sítnosti (I am) sorry to give you such trouble
    z njim bomo imeli še mnogo sítnosti we are going to have a lot more trouble with him
    imam dovolj sítnosti s teboj I have enough trouble with you
    povzročati sítnost to cause inconvenience
    rad bi ti prihranil to sítnost (nevšečnost) I should have liked to spare you this annoyance
  • skrb|en (-na, -no) sorgfältig; fleißig; oče, mati, otrok: [treusorgend] treu sorgend; (previden) sorgsam; (pazljiv) achtsam
    ne biti dovolj skrben es an der nötigen Sorgfalt fehlen lassen
  • sneg1 [é] moški spol (-a, ni množine) der Schnee (drseči Gleitschnee, globoki Tiefschnee, gnili Faulschnee, kompaktni/sprijeti/strnjeni/utrjeni/vezani Festschnee, Kompaktschnee, lepljivi/lepki Pappschnee, mehki Weichschnee, mrzli Kaltschnee, nabiti/naphani Packschnee, Pressschnee, nesprijeti/rahli/sipki Lockerschnee, novi/novozapadli Neuschnee, plovni/tekoči Schwimmschnee, puhasti Wildschnee, rdeči Blutschnee, spomladanski Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee, Sulzschnee, stari Altschnee, suhi Trockenschnee, vlažni/južni Feuchtschnee, Nassschnee, živi Triebschnee)
    nakodrani sneg Windrippen množina, Windrippeln množina, Schneerippeln množina
    živi sneg (vejavica) die Schneedrift, (nizka vejavica) das Schneefegen, (visoka vejavica) das Schneetreiben
    … snega Schnee- (pritisk der Schneedruck, gostota die Schneedichte, krpa/zaplata der Schneefleck, plastovitost die Schneeschichtung, teža/breme die Schneelast, osipanje die Schnee-Entladung, polzenje das Schneekriechen, prestrezanje/zadrževanje der Schneerückhalt, sposobnost zadrževanja das Schneerückhaltevermögen)
    plaz … snega die -schneelawine (drsečega Gleitschneelawine, kložastega Schneebrettlawine, mokrega Nassschneelawine, novega Neuschneelawine, sprijetega Festschneelawine, Kompaktschneelawine, suhega Trockenschneelawine)
    … za sneg Schnee-
    (očala die Schneebrille, lopata die Schneeschaufel)
    stari sneg Altschnee, alter Schnee
    svež sneg junger Schnee, Neuschnee
    sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
    sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein
    lopata za sneg die Schneeschippe, der Schneeschieber
    kup snega der Schneeberg
    kidanje snega das Schneeschippen, Schneeschaufeln, Schneeräumen
    ločnica večnega snega die Schneegrenze
    plast snega die Schneeschicht
    plug za pluženje snega der Schneepflug
    dež pomešan s snegom der Schneeregen
    veliko snega große Schneemengen
    višina snega die Schneehöhe
    čistiti/plužiti sneg (den Schnee) räumen, die Straße räumen
    kjer je vedno dovolj snega schneesicher
    spolzek zaradi snega schneeglatt
    z malo snega schneearm
    z veliko snega schneereich
    ki se upogiba pod snegom schneebeladen
    pokrit s snegom schneebedeckt
    odrezan zaradi snega eingeschneit
    prekriti s snegom einschneien
    smrt v snegu der weiße Tod
    figurativno lanski sneg Schnee von gestern
  • sobra ženski spol preostanek; preobilica

    de sobra v preobilici, več kot dovolj, na pretek
    de sobra lo sé to le predobro vem
    aquí está de sobra tu je (on) odveč
    sobras pl ostanki
  • sobrado preostal, odvečen; drzen, smel

    sobrado de bienes zelo premožen
    hay tiempo sobrado je še vedno časa dovolj; je še vedno čas
    sobrado m podstrešje
    sobrados pl Arg ostanki jedi
  • solide [sɔlid] adjectif soliden, trden (tudi physique), čvrst; močan; trpežen, odporen; zanesljiv, pošten; géometrie tridimenzionalen; masculin trdno telo

    corps masculin, état masculin solide (physique) trdno telo, trdno stanje
    cuir masculin solide trpežno usnje
    amitié féminin solide trdno, čvrsto prijateljstvo
    solide au lavage ki pri pranju ne izgubi barve, pralen
    les liquides et les solides tekočine in trdna telesa
    mesures féminin pluriel solides, cubiques prostorninske mere
    avoir les reins solides biti krepkih pleč, figuré imeti dovolj sredstev za premagovanje težav vseh vrst
    avoir des connaissances solides imeti solidno znanje
    bâtir sur des fondements solides zidati na trdne temelje
    être solide sur ses jambes trdno stati na nogah
    être solide au poste (militaire) trdno se držati na postojanki proti sovražniku; figuré opravljati svoje delo kljub vsem težavam, biti neomajen
  • sollen

    1. morati, naj (er soll das tun mora storiti, naj stori); ich sollte moral bi; nicht sollen ne smeti (er soll nicht aufstehen ne sme vstati) ; in Geboten: [Du] du sollst nicht töten! Ne ubijaj!; er sollte nicht ne bi smel

    2. Wünsche, Fragen: naj (das soll genügen naj bo dovolj, hoch soll er leben naj živi; was soll bedeuten ... kaj naj pomeni, kaj na bi pomenilo); was soll das? čemu to? kaj naj bi s tem?; sollte (das sein Ernst sein)? in v resnici (s tem resno misli)?

    3.
    sollte: ich sollte nicht ni mi bilo dano, da bi (ich sollte ihn nie [wiedersehen] wieder sehen ni mi bilo dano, da bi ga še kdaj videl)

    4. baje (er soll krank sein baje je bolan)

    5. in Bedingungssätzen: če bi, če bi slučajno/morda, ko bi (sollte er kommen če bi prišel, če bi slučajno prišel, ko bi prišel)
  • Sorgfalt, die, (-, ohne Plural) skrb (für za); skrbnost, vestnost; (Aufmerksamkeit) pazljivost; es an der nötigen Sorgfalt fehlen lassen ne biti dovolj skrben/pazljiv; Sorgfalt eines ordentlichen Kaufmannes skrbnost dobrega gospodarja
  • sortir*1 [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

    (verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
    je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
    sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
    sortir du bal prihajati s plesa
    sortir des bornes prekoračiti meje
    sortir de la cadence priti iz takta
    sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
    sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
    sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
    sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
    il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
    sortir du lit vstati iz postelje
    sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
    sortir de maladie pravkar ozdraveti
    sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
    sortir de l'ordinaire biti neobičajen
    la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
    sortir du port izpluti iz pristanišča
    sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
    sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
    sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
    sortir de la vie umreti
    ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
    cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
    j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
    les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
    la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
    au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
    la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
    il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
    ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
    cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
    (familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
    merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
    (verbe transitif):

    sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
    sortez la poitrine! prsi ven!
    sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
    ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
    sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
    sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
    (populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
    sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
    cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
    il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
    se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si
  • souffle [suflə] masculin pihljaj, sapa, sapica, piš, puh; šum; dih; figuré navdih, inspiracija

    souffle d'une bombe puh bombe
    souffle de vent piš vetra
    souffle de vie iskrica življenja
    il n'y a pas un souffle niti sapice ni
    avoir du souffle regularno dihati (kar omogoča dolgo govorjenje ali dolg tek); figuré biti drzen
    avoir le souffle coupé biti čisto brez sape
    on en a le souffle coupé to človeku vzame sapo
    avoir le souffle court hitro se zasopsti; figuré ne imeti dovolj inspiracije
    n'avoir qu'un souffle de vie biti zelo slab, na smrt bolan
    être à bout du souffle (figuré) omagati, ne moči dokončati nekega dela
    éteindre la bougie d'un souffle, avec son souffle upihniti svečo
    manquer de souffle biti nadušljiv
    rendre le dernier souffle izdihniti, umreti
    on le renverserait d'un souffle (figuré) vsaka sapica bi ga podrla, zelo slab, šibak je
    retenir son souffle zadrževati sapo, dih
    ne tenir qu'à un souffle (figuré) viseti (le) na nitki
  • soul [sóul] samostalnik
    duša; psiha; duševnost; duh
    figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
    energija, moč

    by my soul pri moji duši! pri moji veri!
    in my soul of souls v globini moje duše
    upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
    All Souls' Day cerkev vernih duš dan
    cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
    my good soul moj dragi
    the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
    immortality of soul neumrljivost duše
    the life and soul of duša (in srcé) (česa)
    the poor little soul revček
    a simple soul preprost, skromen človek
    he is a good old soul on je dobra duša
    he is the soul of honour on je poosebljena čast
    to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
    do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
    to keep body and soul together ostati pri življenju
    he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
    he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
    I do not see a single soul žive duše ne vidim
  • souper2 [supe] verbe intransitif, vieilli večerjati; pozno večerjati (npr. po gledališki predstavi ipd.)
    (figuré, familier)

    j'en ai soupé tega mi je čez glavo dovolj; sit, naveličan sem tega
  • spīrō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *speis-, *(s)pei̯s- pihati, dihati; prim. skr. picchōrā piščal, lat. spīritus, spīrāculum, sl. piskati; prim. tudi indoev. kor. *speus- v lat. pustula, gr. σπέος, σπήλαιον, σπῆλυγξ jama, duplina)

    I. intr.

    1. (za)pihati, (za)veti, (za)pihljati: Plin., Amm. idr., cum venti a Pontico mari spirant Cu., spirant aurae V., nec zephyros audis spirare secundos V., coepit … spirare valentius eurus O., notus, adverso tepidus qui spirat ab axe O., spirant flumina O., spirantibus flabris Lucr., austri clementius spirant Stat., spirat de litore Coo aura Lucan.; di, spirate secundi V. pošljite = (naklonite) ugoden veter; aura spiravit illi V. je pihnil (zapihal) vanj; pren.: quod si tam facilis spiraret Cynthia nobis Pr. = ko bi nam šla na roko; metaf. pihati, puhati, bruhati, buhati, hrumeti, bučati, vršati, vršeti, šumeti, vreti, peniti se: spirat … pectore flamma O., spirans immane V. strašno sopihajoč, ignibus spirare V. bruhati ogenj, veneno spirare Lucan. ali venenis spirare Val. Fl. puhati strup = ukvarjati se s strupom, freta spirantia V., quā vada non spirant V. kjer se buhajoči valovi ne razbijajo, spirant procellae Sen. tr., quid agam brumā spirante? Iuv., graviter spirantes hydrae V. sikajoče.

    2. occ.
    a) dihati, zajemati sapo, živeti: Cels., Cu., Plin. idr., vivere ac spirare Ci., dum quidem spirare potero Ci., ne spirare quidem sine metu possunt Ci., ab eo spirante defendi Ci., Catilina … repertus est, paululum etiam spirans S., quod spiratis, quod vocem mittitis, indignantur L., spirantīsque animos … misit Pr., cum spirantes mixtas hinc ducimus auras Lucr., quod querulum spirat Mart. tožeč vzdihuje; metaf. α) (še) dihati = (še) živeti, (še) biti živ, (še) utripati, (še) obstajati, (še) biti dejaven, (še) delovati: videtur Laelii mens spirare in scriptis Ci., spirante etiam re publicā Ci., spirat adhuc amor H., spirantia exta V. še utripajoče, še toplo, spirantes artus Sil., spirantīsque invenit artus Lucan., spirantia corpora Lucan., spirant venae Sen. tr. β) (o umetninah upodabljajočih umetnosti) navidezno dihati ali biti živ = biti videti kakor živ, biti poln življenja, biti posnet po življenju, biti upodobljen kot (kakor) resničen, biti odsev resničnosti, biti odslikava življenja (resničnosti): spirantia signa ali aera (kipi) V., spirantes referens subtemine vultus Sil., spirat picta tabella Mart., spirat Apellea redditus arte Mart.; tako tudi: lamentis veris et spirantibus Gell. (o igralcu).
    b) biti navdan s pesniškim duhom (darom, navdihom), biti pesniško navdihnjen (navdahnjen), (navdušeno) pesniti, pesnikovati: quod spiro et placeo, tuum est (za to gre tebi hvala) H.
    c) dehteti, dišati: thymbra graviter spirans V., semper odoratis spirabunt floribus arae Stat., seu spirent cinnama surdum (adv.) Pers. ali malo diši.
    d) (o aspiratah) zveneti, doneti, glasiti se: dulcius Q.

    3. metaf. alte spirare, altius spirare težiti visoko (višje), za visokimi (višjimi) cilji, visoko (višje) meriti, stremeti za visokim (višjim), za visokimi (višjimi) cilji: spirantibus altius Poenis Fl., alte spirantem Amm.; tudi brez adv.: ultra homines iam spirabat Amm.

    II. trans.

    1. dihati: tenuem spirans animam Val. Fl. slabo dihati.

    2. izdihniti (izdihavati, izdihovati), puhniti (puhati), izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): Cl. idr., tauri spirantes naribus ignem V., iugalīs … spirantīs naribus ignem V., equi spirantes naribus ignem Lucr., videres … flammam taetro spirantīs ore Chimaeras pascere naturam Lucr., veluti flammas spirantium (sc. boum) miraculo adtoniti L., venti semper frigora spirant V.; pren.: spirant mendacia folles (pljuča) Iuv.; occ. odda(ja)ti, od sebe da(ja)ti (duh, vonj), dišati po čem: comae divinum vertice odorem spiravere V., facies pinguia Poppaeana spirat Iuv. diši po … ; pren.: quae spirabat amores H. ki je razširjala (od sebe dajala) ljubezen, je izžarevala ljubezen, divinam spirare fidem (preroške izreke) Lucan.

    3. vdihniti (vdihati, vdihovati, vdihavati): ficto corpori animam Lact.

    4. metaf.
    a) navdan biti s kakim duhom, biti navdihnjen (navdahnjen) od kakega duha, biti poln kakega duha: homo tribunatum etiam nunc spirans L. še zdaj navdahnjen od tribunskega duha, še zdaj poln tribunskega duha, totum spirant praecordia Phoebum Cl.; z acc. n. kakega adj.: spirat tragicum satis (sc. poëta Romanus) H. je dovolj navdihnjen s tragiškim duhom, v njem je dovolj tragiškega navdiha.
    b) kazati: mollem spirare quietem Pr.
    c) snovati, v mislih imeti, hoteti, hrepeneti po čem, zelo (močno) želeti kaj, nameravati, meriti na kaj, težiti za čim, k čemu, stremeti za čim, k čemu: tantum spirantes bellum Lucr., dum spirat ira sanguinem Sen. tr. diši po krvi; pogosto z acc. n. kakega adj. v sg. ali pl.: magnum spiramus Pr., magnum aliquid spirabit amor Val. Fl., maiora spirat Cu., spirare quiddam indomitum Fl., altiora, cruenta, vesanum Amm.
    d) posnemati: fratris facta spirans Sil., fratrem spirat in armis Sil., spirantes proelia dira effigies Sil.
  • spoštljiv (-a, -o) achtungsvoll, respektvoll, ehrerbietig
    ne biti dovolj spoštljiv es an Respekt fehlen lassen
  • sprechen (sprach, gesprochen) govoriti (mit z, über o); povedati; ein Wort, kein Wort: reči; das letzte Wort, den Segen: izreči; das Urteil, heilig, schuldig: razglasiti (za); jemanden: govoriti z; nicht zu sprechen sein ne sprejemati, ne biti dosegljiv; anfangen zu sprechen spregovoriti; sprechen lassen pustiti govoriti, pustiti do besede; die Wahrheit sprechen govoriti resnico; eine Sprache sprechen govoriti jezik; deutsch/slowenisch ... sprechen govoriti nemško/slovensko ...;
    auf: zu sprechen kommen auf jemanden, etwas obrniti pogovor na, začeti govoriti o; schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf imeti slabo mnenje o;
    aus: aus der Seele sprechen govoriti/povedati iz srca;
    durch: durch die Blume sprechen nakazati;
    für: sprechen für govoriti za, govoriti v (čigav) prid; für sich selbst sprechen govoriti sam zase, biti dovolj zgovoren;
    gegen: sprechen gegen govoriti proti (čemu), biti v škodo (čemu);
    mit: sprechen mit govoriti z; miteinander sprechen govoriti (wir sprechen nicht miteinander ne govoriva) ; zu sprechen haben mit jemandem morati se pogovoriti z; mit sich sprechen lassen biti dostopen za argumente;
    über: sprechen über govoriti o;
    um: um nicht zu sprechen von da ne govorimo o ...;
    von: sprechen von govoriti o, (erzählen) pripovedovati o
  • spróti every time, each time, in each case; simultaneously, as one goes along

    jaz to spróti porabim I consume (ali use) that every day
    za spróti imamo ravno dovolj we have just enough to live from hand to mouth
  • stop2 [stɔp]

    1. prehodni glagol
    ustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up)
    zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti (from od)
    navtika privezati (ladjo)
    slovnica označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila
    glasba pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas)

    2. neprehodni glagol
    ustaviti se, obstati
    pogovorno ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom)
    (pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)

    a badly spelt and badly stopped letter pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napak
    stop thief! primite tatu!
    to stop in bed ostati v postelji
    to stop a blow odbiti, parirati udarec
    to stop a blow with one's head hudomušno dobiti udarec po glavi
    to stop s.o.'s breath sapo komu zapreti; zadušiti koga
    to stop a bullet sleng biti zadet od krogle, biti ustreljen
    to stop a car ustaviti, stopati avto
    to stop a cheque prepovedati izplačilo čeka
    to stop dead (short) nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopan
    to stop doing s.th. prenehati s čim
    shall you stop for dinner? boste ostali na večerji?
    to stop one's ears (za)mašiti si ušesa, figurativno ne hoteti slišati
    to stop a gap zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebi
    I am going to stop a few days zaustavil se bom nekaj dni
    to stop s.o.'s mouth zamašiti komu usta
    do stop that noise! nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!
    stop your nonsense! dovolj je vaših neumnosti!
    he'll stop at nothing on se ničesar ne ustraši
    to stop payment ustaviti plačilo
    to stop running nehati teči
    he stopped me from speaking preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenje
    he never stops to think nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)
    to stop a tooth plombirati zob
    my watch has stopped ura se mi je ustavila
    to stop the way zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje
    to stop work ustaviti delo
    to stop a wound ustaviti krvavitev rane
  • suffice [səfáis]

    1. neprehodni glagol
    zadostovati, zadovoljevati potrebe

    my word will suffice moja beseda bo zadostovala
    what I have will suffice for me kar imam, bo zame zadostovalo
    suffice it to say... dovolj bodi, če povem (naj samo povem), da...

    2. prehodni glagol
    zadovoljiti, zadostovati (komu)

    the reason did not suffice him razlog mu ni zadostoval, ga ni zadovoljil
    one dollar sufficed him en dolar mu je zadostoval
  • sufficiency [səfíšənsi] samostalnik
    zadostnost, zadostna količina (množina), dovoljnost, zadostna sredstva (za življenje); sposobnost (for za)
    zastarelo domišljavost, samovšečnost

    a sufficiency of money dovolj denarja, zadostna denarna sredstva
    to eat a sufficiency zadosti, dovolj jesti
    to have a sufficiency of imeti zadosti, dovolj (česa)
    to make a sufficiency of priti na kraj z
  • sufficiēnza f

    1. zadostnost:
    a sufficienza dovolj
    avere sufficienza di qcs. imeti česa zadosti
    averne a sufficienza di qcn. ekst. imeti koga dosti

    2. pren. nadutost, domišljavost:
    aria di sufficienza oholost, nadutost

    3. šol. zadostna ocena