Franja

Zadetki iskanja

  • caelestis -e, abl. sg. -ī, pesn. -e, gen. pl. -ium, pesn. -um (caelum2)

    1. kar je na nebu, ob nebu, z neba, nebesen, nebeški: orbis, corpora Ci., spiritus Ci., vis Ci. vpliv neba, res caelestes Ci. reči na nebu; tudi nebesna telesa (zvezde): studiosi rerum caelestium Col. zvezdoslovci, aër, signa Virt., nubes (sg.), astra, plagae, solum O., aqua H., Vitr. idr. ali aquae L., Sen. ph. idr. dež, deževnica, imbres Vitr., Col., arcus Plin. mavrica, flammae, fulminis ignis Lucr., ignis T. blisk, minae T. preteče nebo, fragor Q. grom, prodigia L. ali auguria P. F. na nebu; subst. neutr. pl. = reči na nebu, nebesna telesa: caelestia quaerere Ci., cogitantes supera atque caelestia Ci., cognitio caelestium vel mortalium Q., periti caelestium T. zvezdoslovci, pleraque caelestium T.

    2. ki se tiče neba (nebes) kot bivališča bogov = nebeški, nadzemeljski, božji, božanski: anima Vell., animus (duša) Vell., Q., animi, corpora, origo V., dona V., O. bogov, aula, nectar, pabula, stirps O., specie caeleste resumptā O., bella O. vojne bogov s Titani, irae L., honores Cu., ortus Q., sapientia H. ki dviga človeka nad vse pozemeljsko, religiones T., caelestem eius vitam et memoriam futuram Vell. da dobi življenje v nebesih in večno slavo, quem prope caelestem fecerint L. ki so ga skoraj pobožili; poseb. o bogovih nebeški: dii Ci., dii omnes caelestes vosque terrestres vosque inferni audite L. Kot subst.
    a) caelestis -is, f nebeška = nebeščanka, boginja: avara Tib.; v pl. caelestēs -ium, m f nebeščani, nebeščanke, bogovi, boginje: quid est, quod de voluntate caelestium dubitare possimus? Ci., Iuppiter omnesque caelestes Vitr., ultima caelestum terras Astraea reliquit O., caelestes eburni O. slonokoščene podobe bogov; poseb. nadzemeljski bogovi: caelestium, inferorum irae L. (asindeton)
    b) caeleste -is, n nebeško: nihil est caelesti caelestius Sen. ph.; pl. caelestia -ium nebeške reči, božje stvari: eademque cura et de infernis persuasio, caelestium contra (= contraria persuasio de caelestibus o nebu) T.

    3. pren. božanski =
    a) bogovom enak, božansko lep, krasen, izvrsten, odličen: caelestes divinaeque legiones Ci., mens, ingenium O., quos Elea domum reducit palma caelestes H., caelestia temptare H. poskušati doseči nesmrtnost, c. natura, c. iudicia Q., caelestis hic (Cicero) in dicendo vir Q., caelestissimum os Ciceronis Vell., caelestis praeceptor, caelestissima opera Vell.
    b) cesarski: Cod. Th.
  • calzar [z/c] obuti; oskrbeti s čevlji ali nogavicami; imeti na sebi čevlje ali rokavice; s podlogo okrepiti; okovati; imeti določen razpon ali številko (čevlji)

    calzar ancho lahkomiselno (razuzdano) živeti
    calzar poco imeti malo sposobnosti
    calzarse obuti se; nekaj doseči; oskrbeti se
    calzarse a alg. koga obvladati, ugnati
    calzarselas al revés narobe napraviti
  • capítulo moški spol poglavje; kapitelj; obtožnica proti javnemu uradniku; predmet pogovora, točka, sklep

    ganar capítulo doseči svoj cilj
    llamar a uno a capítulo koga na odgovor klicati
    capítulos matrimoniales ženitna pogodba
  • cȁr m, zval. cȁre, orod. cȁrem, mn. cȁrevi (rus. car, strus. , got. , gr. , lat. Caesar)
    1. car, cesar: turski, etiopski, japanski car; biti car na svome biti sam svoj gospod; blago -a Radovana neizmerno bogastvo; -u uz koljeno sjediti doseči najvišje časti v javnem življenju; dotjerati -a do duvara spraviti koga v brezizhoden položaj; živjeti kao mali car; gorski car hajduk kot gospodar gozdov
    2. zmijski car zool. udav, Boa constrictor
  • carotte [-rɔt] adjectif ognjeno rdeč; féminin korenje, mrkev; rdeč izvesek trafiké

    carotte (de tabac) zvitek tobaka (za žvečenje)
    carottes potagères, fourragères jedilno, krmilno korenje
    carottes râpées nastrgano korenje
    poil-de-carotte (invariable) rdečelas
    (familier) les carottes sont cuites (figuré) vse je končano, izgubljeno, ničesar se ne da več napraviti
    jouer la carotte pretirano previdno, z majhnimi vložki igrati (pri kartanju), ničesar ne tvegati
    tirer une carotte à quelqu'un (familier) sleparsko, z goljufijo od koga kaj doseči ali dobiti
  • cause [koz] féminin vzrok, razlog, povod; zadeva, stvar; pravda, proces

    à cause de, pour cause de zaradi
    à cause que (vieilli) ker
    état masculin de cause dejansko stanje
    en désespoir de cause kot zadnje sredstvo
    en tout état de cause na vsak način, vsekakor
    et pour cause! iz dobrega razloga, in ne brez vzroka, in jasno (je) zakaj!
    pour cause de santé iz zdravstvenih razlogov
    (à) petite cause grands effets majhni vzroki, veliki učinki (velike posledice)
    avocat masculin sans causes odvetnik brez klientele
    la bonne cause dobra, pravična stvar
    cause célèbre senzacionalen proces
    cause de divorce razlog za razvezo
    cause embrouillée zapletena, težavna stvar
    cause finale cilj
    cause de pourvoi razlog za pritožbo
    avoir gain de cause, cause gagnée doseči ugodno rešitev, zmagati
    donner gain de cause, cause gagnée prav dati
    être (la) cause de quelque chose biti vzrok za kaj, povzročiti kaj
    (familier) je ne suis pas cause si ... jaz nisem vzrok, nisem kriv, če ...
    être en cause (juridique) biti stranka v pravdi; biti v debati
    n'être pas en cause, être hors de cause ne biti prizadet, ne biti udeležen, ne prihajati v poštev
    la cause est entendue stvar je (sedaj) jasna (za odločitev)
    faire cause commune avec quelqu'un zvezati se s kom, imeti iste cilje, delati za isto stvar
    mettre en cause pritegniti v proces
    mettre hors de cause izključiti
    obtenir gain de cause dobiti svojo pravico
    parler en connaissance de cause govoriti kot dober poznavalec stvari
    plaider une cause voditi proces (kot zagovornik)
    plaider la cause de quelqu'un koga v zaščito vzeti, braniti
    prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, braniti njegove interese
    remettre en cause quelque chose dvomiti, sumiti o čem
  • centaine [sɑ̃tɛn] féminin stotina, kakih sto; starost sto let

    à la centaine, par centaines na stotine, v velikem številu
    arriver à la centaine doseči starost sto let
  • cilj moški spol (-a …)

    1. strelski: das Ziel (premični cilj bewegliches Ziel, mimo cilja am Ziel vorbei, čez cilj über das Ziel); -ziel (bližnji Nahziel, leteči Flugziel, na morju Seeziel); Ziel- (iskanje cilja die Zielsuche, naprava za iskanje cilja die Zielsucheinrichtung); (tarča) die Zielscheibe/ Schießscheibe

    2. vojska -ziel (bojni Gefechtsziel, nadomestni Ersatzziel, napada Angriffsziel, strateški Kampfziel, vojne Kriegsziel)

    3. šport das Ziel (doseči erreichen, iti skozi cilj durchs Ziel gehen, priti v cilj ins Ziel kommen); -ziel (etapni Etappenziel, vmesni Zwischenziel)
    na cilj Ziel-
    (skok na cilj der Zielsprung, streljanje na cilj das Zielschießen, let na cilj der Zielflug, razdalja na cilju der Zielabstand, sodnik na cilju der Zielrichter, vrstni red na cilju der Zieleinlauf, ravni del proge pred ciljem die Zielgerade, posnetek prehoda skozi cilj das Zielfoto; der Zielfilm)

    4. (namen) das Ziel (v življenju im Leben; jasno pred očmi klar vor den Augen)
    doseči svoj cilj sein Ziel erreichen; -ziel (dolgoročni Fernziel, glavni Hauptziel, končni Endziel, načrtovalni Planziel, izobraževanja Lehrziel, študijski Studienziel, učni Lernziel, vzgojni Erziehungsziel, zemeljski Erdziel, življenjski Lebensziel)
    v svesti si cilja/z jasnim ciljem pred očmi [zielbewußt] zielbewusst
    naravnost proti cilju zielsicher
    zastavljen cilj die Zielsetzung
    (jasno klare Zielsetzung, socialni cilji soziale Zielsetzungen)

    5. (načrtovanje)
    določitev cilja die Zielvorgabe
    (norma/normativ) die Vorgabe

    6. pri potovanju: das Ziel (današnji heutiges, mojega potovanja meiner Reise); -ziel (poleta Flugziel, potovanja Reiseziel); namembno mesto potnikov/ pošiljk: der Bestimmungsort, letalstvo die Destination
    |
    postaviti si cilj sich ein Ziel setzen
    doseči cilj pri hoji, vožnji itd.: ans Ziel kommen/gelangen
    figurativno doseči cilj das Ziel erreichen
    zgrešiti cilj das Ziel verfehlen, figurativno sein Ziel verfehlen, seinen Zweck verfehlen
    brez cilja ziellos
    usmerjen k cilju zielgerichtet
    figurativno k novim ciljem zu neuen Ufern
    biti na cilju am Ziel sein (tudi figurativno)
    biti končno na cilju endlich am Ziel (angelangt) sein
    z določenim ciljem (namenski) gezielt
    z jasnim ciljem [zielbewußt] zielbewusst
    imeti za cilj gerichtet sein auf
    letalstvo imeti za cilj poleta: anfliegen (einen Ort)
    postaviti si za cilj sich etwas als Ziel setzen/etwas anstreben/etwas anpeilen
  • cílj aim, end; object, vojska objective; scope; view; purpose; goal, mark; (tarča) target, butt, mark; (dirkalni, šport) winning post; (življenjski, željá) goal; (potovanja) destination; (stremljenje) aspiration

    brez cílja aimless, purposeless, without aim or end
    za ta cílj to this end
    mimo cílja beside (ali wide of) the mark
    doseči svoj cílj to attain (ali to secure) one's end, to achieve one's purpose, to attain one's objectives, to gain one's end(s), to reach one's goal, ZDA to get there; to carry one's point
    imeti za cílj to aim at
    ima visok cílj he is aiming high
    doseči cílj svojih želja to attain the object of one's desires
    iti za svojim cíljem, zasledovati svoj cílj to pursue one's end (ali one's aim)
    iti, priti skozi cílj šport to breast the tape
    postaviti cílj to set an aim
    postaviti si za cílj to aim at
    vzeti si za cílj to make it one's business (to)
    zadeti cílj to hit the mark
    zasledovati preveč cíljev to have too many irons in the fire
    pogoditi cílj to pinpoint
    zgrešiti cílj to miss the mark
    vojaški cílji so bili bombardirani military targets (ali objectives) have been (letalsko) bombed, (artilerijsko) shelled
    priti na cílj svojega potovanja to reach the end (ali the destination) of one's journey, to reach one's journey's end
  • cílj but moški spol ; (tarča) cible ženski spol , mire ženski spol ; (proge) arrivée ženski spol

    zadeti cilj frapper (ali atteindre) au but
    zgrešiti cilj manquer le but
    priti na cilj arriver au but; figurativno but moški spol, objet moški spol, objectif moški spol
    doseči cilj atteindre le but, en venir à ses fins
    imeti za cilj avoir pour but, avoir pour objet, viser à
    postaviti si za cilj se proposer comme but, s'assigner comme objectif, se fixer pour tâche
    z edinim ciljem à seule fin de
    s ciljem dans le but de, à l'effet de, aux fins de
    vzgojni cilj objet moški spol de l'éducation
    brez cilja sans but
  • cílj fin m ; (namen) fin m , fines m pl ; (šp) meta f ; objeto m , propósito m ; voj (taktični) objetivo m

    določiti cilj fijar el objetivo
    doseči (svoj) cilj alcanzar el fin propuesto, lograr su objeto (ali su propósito), conseguir su fin
    imeti za cilj tener por fin (ali por objeto)
    imeti visoke cilje tener grandes aspiraciones, fam picar muy alto
    zadati si cilj proponerse un fin
    priti na cilj (šp) Ilegar a la meta
    zadeti cilj (tarčo) dar en el blanco, hacer blanco
    zasledovati cilj perseguir un fin
    zgrešiti cilj errar (ali no dar en) el blanco
  • circle1 [sə́:kl] samostalnik
    krog, obroč; sfera; ciklus; okrožje; krožek; obseg; stan

    gledališče dress circle prvi balkon
    upper circle drugi balkon
    figurativno to square the circle skušati doseči nemogoče; zaman si prizadevati
    vicious circle [víšəs] začaran krog
  • climax1 [kláiməks] samostalnik
    stopnjevanje; vrhunec; višek

    to find its climax in doseči vrhunec s
  • colmo moški spol vrh, vrhunec, višek; preobilica; dodatek, doklada

    en colmo zvrhano poln
    con colmo zvrhan
    llegar a (su) colmo doseči vrhunec
    a colmo v obilici, na pretek
    en el colmo de la sorpresa nadvse presenečen
    ¡es el colmo! to je višek! tu se vse neha!
    y para colmo in vrh tega
    para colmo de la desgracia da bi bila nesreča popolna
  • colocar [c/qu] postaviti, namestiti; urediti; preskrbeti; naložiti (denar); prodati (blago)

    colocar (por) orden po vrsti postaviti, urediti
    colocar sobre el papel napisati na papir
    colocarse biti nameščen
    colocarse primero doseči prvo mesto
  • come*1 [kʌm] neprehodni glagol (to, into; out of, from; within)
    priti, prihajati, dospeti; prikazati, približati se; izvirati; postati; zgoditi, pripetiti se; znašati; delati se

    to come and go sem in tja hoditi; prikazovati se in izginjati
    to come the artful over oslepariti
    to come to be postati
    to come to blows stepsti se
    sleng to come a cropper pasti; utrpeti škodo
    to come down a peg biti ponižan
    sleng to come the fine gentleman igrati odličnega gospoda
    to come to grief doživeti polom
    to come to a head doseči višek
    sleng how comes? kako to, čemu?
    let it come to the worst v najslabšem primeru
    to come to harm utrpeti škodo
    to come to know zvedeti
    to come to light prikazati se
    to come to nothing izjaloviti se
    don't come the old soldier over me nikar se ne širokousti pred menoj
    to come to pass zgoditi se
    to come it over predrzno se vesti
    to come to the point jasno se izraziti; skušati pridobiti
    to come to see obiskati
    to come short zamuditi; ne imeti uspeha, pogoreti
    to come to stay ustaliti se
    to come to terms dogovoriti, zediniti se; sprijazniti se, popustiti
    to come bodoč, naslednji
    in years to come v poznejših letih
    come what may naj se zgodi, kar hoče
    to come to the wrong shop obrniti se na napačen naslov
    to come to o.s. zavedeti se
    first come, first served kdor prej pride, prej melje
    pogovorno he's as stupid as they come neumen je, kar se da
    come now! daj že!
    come! no!
  • comète [kɔmɛt] féminin komet, repatica

    tirer des plans sur la comète (figuré, familier) glavo si razbijati; s skromnimi sredstvi skušati doseči uspeh; zidati gradove v oblake
  • créditer [kredite] verbe transitif kreditirati; dati (na) kredit, na up; posoditi; v dobro vpisati

    créditer quelqu'un d'une somme kreditirati komu neko vsoto
    être crédité de ... (sport) doseči, dobiti
    le coureur a été crédité d'un temps de ll secondes aux 100 mètres tekaču so prisodili čas 11 sekund v teku na 100 m
  • culmine m

    1. vrh:
    il culmine di un monte vrh gore

    2. pren. vrh, vrhunec:
    essere al culmine di qcs. biti na vrhuncu česa
    raggiungere, toccare il culmine della felicità doseči vrhunec sreče
  • cumbre ženski spol (gorski) vrh

    llegar a la cumbre doseči vrh