Franja

Zadetki iskanja

  • napráviti hacer; fabricar; elaborar; confeccionar; construir

    napraviti dolgove contraer deudas
    napraviti koga za direktorja nombrar (hacer) director a alg
    napraviti krivico komu ser injusto con alg
    napraviti dolg obraz (kisel obraz) poner cara larga (cara de vinagre)
    napraviti kavo hacer café
    napraviti luč encender la luz
    napraviti konec čemu poner término (ali fin) a a/c
    napraviti izlet hacer una excursión
    napraviti prostor hacer sitio
    napraviti poskus hacer un ensayo
    napraviti se (obleči se) vestirse
    dobro napravljen bien vestido
    napraviti se mrtvega hacerse el muerto
  • naredíti (-ím)

    A) perf.

    1. fare, eseguire; rendere:
    narediti cesto fare, costruire una strada
    narediti obleko fare, cucire un abito
    narediti nalogo fare, scrivere il compito
    narediti kosilo fare, preparare il pranzo
    narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
    narediti črto fare, tirare la riga
    narediti kodre arricciare i capelli
    narediti ogenj fare, accendere il fuoco
    bot. narediti popke fare gemme
    narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
    narediti izpit fare, superare l'esame
    narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
    narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
    narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
    narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
    narediti požirek fare, bere un sorso
    narediti dolg fare un debito, indebitarsi

    2. (dokončati) fare, compiere, finire:
    plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

    3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
    kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti kariero far carriera
    narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
    narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
    narediti kilometre fare tanti chilometri
    narediti dolg obraz fare il broncio
    pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
    narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    pog. narediti v hlače farsela addosso
    obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
    PREGOVORI:
    obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
    sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

    1. formarsi, farsi:
    na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
    led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
    fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

    2. farsi, fingersi, fare finta:
    narediti se bolnega fingersi malato
    narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
    naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
    črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
    fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
    pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
    le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!
  • nastrojèn (-êna -o) adj.

    1. di tendenze:
    konservativno nastrojeni ljudje gente di tendenze conservatrici

    2. di umore:
    dobro, veselo nastrojen di buonumore di umore allegro
  • nauk samostalnik
    1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tan
    krščanski nauk ▸ keresztény tanítások
    verski nauk ▸ vallási tanítás
    cerkveni nauk ▸ egyházi tanok
    budistični nauk ▸ buddhista tanok
    razvojni nauk ▸ fejlődéstan
    Darwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.
    evolucijski naukkontrastivno zanimivo evolúciós elmélet
    filozofski nauk ▸ filozófiai tan
    marksistični nauk ▸ marxista tan
    Kristusov nauk ▸ Krisztus tanításai
    Budov nauk ▸ Buddha tana
    Darwinov nauk ▸ Darwin tana
    Aristotelov nauk ▸ Arisztotelész tana
    Kopernikov nauk ▸ Kopernikusz tana
    nauk o toploti ▸ hőtan
    nauk o svetlobi ▸ fénytan
    širiti nauk ▸ tant terjeszt
    Vsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.
    sprejeti nauk ▸ tant elfogad
    ravnati se po nauku ▸ tan alapján jár el
    temeljiti na nauku ▸ tanításon alapul, tanon alapul
    slediti nauku ▸ tant követ

    2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulság
    moralni nauk ▸ erkölcsi tanulság
    Otroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.
    življenjski naukkontrastivno zanimivo életbölcsesség
    koristen nauk ▸ hasznos tanulság
    nauk za prihodnost ▸ tanulság a jövőre
    deliti nauke ▸ tanulságokat megoszt
    nauk iz zgodbe ▸ történet tanulsága
    poln naukovkontrastivno zanimivo tanulságos
    nauk zgodbe ▸ történet tanulsága
    nauk basni ▸ mese tanulsága
    potegniti nauk iz česa ▸ tanulságot levon valamiből
    Iz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
    Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet.
  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • nes|ti1 [ê] (-em) prinesti

    1. tragen (kam hintragen, ven hinaustragen, dol hinuntertragen, gor hinauftragen, hochtragen, naprej vortragen, nazaj zurücktragen, noter hineintragen, skozi durchtragen) (tudi figurativno puška, glas)

    2. (donašati) tragen, erbringen

    3. kure: Eier legen

    4.
    nesti Xa (biti boljši) den X in den Schatten stellen/in die Tasche stecken

    5.
    nesti k ustom an den Mund setzen

    6.
    nesti ga (dobro) (viel) Alkohol vertragen

    7.
    kar nesejo noge was die Beine hergeben
  • nésti to carry; to bear; (o krogli) to reach

    nésti jajca to lay eggs
    top nese... the gun has a range of...
    daleč nésti (o orožju) to have a long range
    nesi to pismo na pošto! take this letter to the post office!
    to dobro nese (se izplača) this pays, this is lucrative
  • nêsti (nêsem)

    A) imperf. ➞ nositi

    1. portare:
    nesti kovček portare la valigia
    nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
    nesti denar na banko portare i soldi in banca
    veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
    nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
    nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
    top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

    2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
    kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
    ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

    3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
    gostilna dobro nese l'osteria rende bene

    4. (izločati jajca) fare le uova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
    leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
    noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
    šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
    teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
    kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
    jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
    nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
    nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
    nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
    kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
    pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
    nesti na nosilih barellare

    B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

    1. incedere

    2. muoversi, spostarsi

    3. diffondersi, spargersi
  • nevárnost (-i) f

    1. pericolo, rischio, insicurezza:
    nevarnost mu grozi è in pericolo
    čutiti, slutiti nevarnost presentire il pericolo
    naznanjati, opozarjati na nevarnost richiamare l'attenzione sul pericolo
    spravljati, spuščati se v nevarnost correre il rischio, rischiare
    uiti smrtni nevarnosti sfuggire, evitare un pericolo mortale
    biti v življenjski nevarnosti essere, trovarsi in pericolo mortale
    biti izven nevarnosti essere fuori pericolo

    2. (v prislovni, povedni rabi)
    nevarnost je, da se hiša podre c'è il pericolo che la casa crolli

    3. (odgovornost, tveganje) rischio:
    blago so poslali na njihovo nevarnost la merce è stata spedita a loro rischio e pericolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pogumno gledati nevarnosti v obraz affrontare coraggiosamente il pericolo
    pren. spravljati v nevarnost svoje dobro ime mettere a repentaglio il proprio buon nome
    publ. rumena nevarnost il pericolo giallo
    avt. znaki za nevarnost segnali di pericolo
  • njíva campo m

    njiva je dobro obdelana el campo es bien cultivado
    pognojiti (zorati, posejati, požeti) njivo estercolar (arar, sembrar, cosechar) el campo
  • no

    1. na
    no ja na ja
    no že na schon
    no, če misliš? na, wenn du meinst?
    no, zakaj ne? na, warum eigentlich nicht?
    no, kako gre? na, wie geht's?
    no torej! na also!
    no, končno! na endlich!
    no in?! na und?!; wenn schon!

    2. (torej) nun, also
    no dobro also gut
    no, temu je lahko odpomoči nun, dem ist leicht abzuhelfen
    no, pa veliko zabave! nun denn, viel Spaß!
    no končno nun endlich!
    pomirjevalno: no no nun nun

    3. doch, mal
    daj no mach doch, gib doch her
    imej no pamet nimm doch Verstand an!
    pazi no! paß doch auf!
    poslušajte no hören Sie mal!
    pridi no sem komm mal her!
    reci no sag mal
    no že doch mal (poslušaj no že! hör doch mal!, pridi no že sem! komm doch mal her!)

    4. začudeno:
    no! nanu!, na!
  • nóč night; night-time, nightfall; (tema) darkness, dark

    do nóči till dark
    pozno v nóč far into the night, till late at night
    pred nóčjo before nightfall
    vsako nóč every night, nightly
    nóč za nóčjo night after night
    sredi trde nóči in the dead of the night, at dead of night
    preko nóči, čez nóč overnight
    pod nóč in the dusk
    vso, celo nóč all night (long)
    neke nóči one (certain) night
    preteklo nóč last night
    cele nóči for whole nights
    neke temne nóči on a dark night
    lahko nóč! good night!
    trajajoč vso nóč nightlong, all-night
    nóč na dan (24 ur brez prekinitve) around the clock
    mesečna nóč moonlit (ali moonlight) night
    kresna nóč Midsummer Night
    božična, sveta nóč religija Christmas Eve
    novoletna nóč New Year's Eve
    velika nóč religija Easter
    poročna nóč wedding night, nuptial night
    šentjernejska nóč zgodovina the Massacre of St. Bartholomew's Eve
    polarna nóč the polar night
    viharna nóč a dirty night
    nóč brez spanja a sleepless night, a restless night
    1001 noč Arabian Nights' Entertainments pl, the Arabian Nights pl
    nóč se dela it is getting dark; it is growing dark
    biti različen kot nóč pa dan to be as different as chalk and cheese
    prebiti dobro (slabo) nóč to have (ali to pass) a good (a bad) night
    nóč in dan mislim na to I keep thinking of it night and day
    vso nóč sem spal I slept the whole night (through)
    prebil sem nóč brez spanja I had (ali passed) a sleepless night, I did not sleep a wink all night
    vso nóč nisem niti za hip zatisnil očesa I could not get a wink of sleep all night
    prekrokati nóč to make a night of it
    prebdeti, prečuti nóč to sit up all night
    on bdí dolgo v nóč he sits up late, he keeps late hours
    delati nóč in dan to work night and day
    ostati čez nóč (prenočiti) to stay the night
    nóč ga je vzela he slipped away under cover of night
  • nosíti (paket ipd.) to carry; (nakit, obleko, čevlje) to wear; (ime, plod) to bear; (podpirati) to support, to uphold, to sustain, to hold up

    on z lahkoto nosi 100 kg he can easily carry sixteen stone
    stebri nosijo vso težo strehe the pillars support all the weight of the roof
    nosíti pri sebi to have about one
    nikoli ne nosim mnogo denarja pri sebi I never carry much money on me
    slana voda bolje nosi kot sladka salt water is more buoyant than fresh
    ta obleka (to blago) se dobro nosi this suit (this material) wears well
    to obleko bom nosil še ene leto this suit will last me another year
    nosíti očala to wear glasses
    nosíti obresti to bear (ali to yield) interest
    nosíti posledice to bear (ali to suffer) the consequences
    nosíti stroške, odgovornost to bear the costs, the responsibility
    dobro nosíti svoja leta to wear well, to be hale and hearty for one's age
    nosíti krivdo to be to blame (za for)
    visoko nosíti glavo to carry one's head high, to be haughty
    nosíti vodo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • nosíti llevar ; (podpirati) soportar, apoyar ; (očala) llevar, usar ; (obleko) llevar

    nositi uniformo (civilno obleko) vestir de uniforme (de paisano)
    nositi žalno obleko llevar luto
    nositi kratke lase llevar el pelo corto
    to se več ne nosi (ni več v modi) ya no se lleva
    nositi pri sebi llevar consigo
    dobro se nositi (blago) ser sólido, ser durable
    nositi posledice sufrir las consecuencias
    nositi na rokah (v roki) llevar en (los) brazos (en la mano)
    nositi koga na rokah (fig) mimar a alg
    nositi na hrbtu (rami) llevar a cuestas (al hombro)
    nositi otroka pod srcem estar encinta (ali embarazada)
    nositi vodo v Savo (fig) echar agua en el mar
    visoko se nositi (fig) fam mirar a todo el mundo por encima del hombro
  • nóv new; (nedaven) fresh, recent, late; (nenošen, nerabljen) not worn, not used; (neraziskan) unexplored; figurativno (novopečen) freshly baked, fresh; (dodaten) additional, more

    skoraj nóv, kot nóv nearly new, as good as new
    čisto nóv quite new, spanking new, brand new
    Novo leto New Year, New Year's Day
    nóva luna new moon
    najnovejše novice the latest news
    nóva obleka a new dress
    Novi svet (Amerika) the New World
    nóva moda new look, new fashion
    dobiti nóve moči to recover
    zame to ni nič nóvega that is no news to me
    kaj je nóvega? what's the news?, ZDA what's new?
    to mi je nóvo it's news to me
    pod soncem ni nič nóvega there is nothing new under the sun
    to je bil nóv dokaz njegove nesposobnosti it was a further (ali additional) proof of his incompetence
    začeti nóvo življenje (figurativno, poboljšati se) to turn over a new leaf
    živeti nóvo življenje to lead a new life
    želim vam srečno nóvo leto! I wish you a happy New Year!
    nóva metla dobro pometa a new broom sweeps clean
    to je nóvo zame (tega še nisem slišal) that's a new one on me
  • nòv (nôva -o)

    A) adj.

    1. nuovo, recente, novello:
    nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
    nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
    jesti nov krompir mangiare patate novelle

    2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
    nova obleka abito nuovo

    3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
    nova zvezda stella nuova
    iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

    4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
    ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

    5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
    novi učenci i nuovi scolari
    novi diplomiranci i neolaureati

    6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
    novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

    7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
    novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
    upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

    8. pren. (tak kot pravi) novello:
    on je novi Manet è un novello Manet
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
    obrniti nov list, novo stran voltar pagina
    nov veter je zapihal tira un vento nuovo
    biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
    videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
    čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
    praznovati novo leto festeggiare Capodanno
    gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
    lingv. nova beseda neologismo
    nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
    um. nova gotika neogotico
    rel. nova maša messa novella
    um., lit. nova romantika neoromanticismo
    med. nova tvorba tumore
    bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
    lit., film. novi realizem neorealismo
    geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
    film. novi val nouvelle vague
    hist. novi vek evo moderno
    metal. novo srebro alpacca, argentone
    agr. nov cepič reinnesto
    nov pristaš proselito
    med. nova tvorba tumore
    film. nova verzija remake
    nova vrstica capoverso
    trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
    bibl. Novi testament Nuovo Testamento
    pren. novi član skupnosti neofita
    ekon. novi menični upnik giratario
    novi odlok controdecreto
    novi poskus riprova
    pren. novo ovrednotenje rivalutazione
    bot. novo poganjanje rintallo
    novo povelje contrordine
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

    B) nôvi (-a -o) m, f, n

    1. novi il nuovo (capo ecc.):
    novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

    2. nova:
    zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

    3. novo il nuovo:
    boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo
  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • obdélati (-am) | obdelávati (-am) perf., imperf.

    1. agr. coltivare, lavorare:
    obdelavati zemljo lavorare la terra

    2. lavorare, trattare; elaborare:
    ročno, strojno obdelati lavorare a mano, meccanicamente
    obdelati mleko trattare il latte
    obdelavati podatke elaborare i dati
    obdelavati kovine lavorare i metalli

    3. trattare, esaminare:
    obdelati neko vprašanje esaminare un problema

    4. studiare:
    obdelati postopke za pridobivanje izotopov studiare i processi per ottenere gli isotopi

    5. žarg. (pregovoriti, pridobiti, pridobivati) convincere, lavorarsi qcn.

    6. pren. (tepsti, pretepsti) bastonare, picchiare, menare; tirare addosso a, bersagliare qcn. di:
    obdelali so ga z gnilimi jajci lo bersagliarono di uova marce

    7. pren. stroncare; malmenare:
    kritika ga je dobro obdelala la critica lo ha malmenato ben bene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biblio. obdelati knjigo catalogare un libro
    les. obdelati les trattare, lavorare il legno
    grobo obdelati sgrossare, sgrezzare
    teh. obdelati cilinder calibrare
    teh. obdelati na stružnici tornire
    ekst. obdelati pravokotno squadrare
    metal. obdelati žareče železo massellare
  • obedovátí to lunch; to dine; to take one's lunch; to have (ali to eat) one's dinner; (zunaj doma) to dine out

    obedovátí meso, pečenko to dine on meat, on roast
    dobro (slabo) smo obedovali we have had a good (a bad) dinner