napráviti hacer; fabricar; elaborar; confeccionar; construir
napraviti dolgove contraer deudas
napraviti koga za direktorja nombrar (hacer) director a alg
napraviti krivico komu ser injusto con alg
napraviti dolg obraz (kisel obraz) poner cara larga (cara de vinagre)
napraviti kavo hacer café
napraviti luč encender la luz
napraviti konec čemu poner término (ali fin) a a/c
napraviti izlet hacer una excursión
napraviti prostor hacer sitio
napraviti poskus hacer un ensayo
napraviti se (obleči se) vestirse
dobro napravljen bien vestido
napraviti se mrtvega hacerse el muerto
Zadetki iskanja
- naredíti (-ím)
A) perf.
1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi
2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito
3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova
B) naredíti se (-ím se) perf. refl.
1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto
2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?! - nastrojèn (-êna -o) adj.
1. di tendenze:
konservativno nastrojeni ljudje gente di tendenze conservatrici
2. di umore:
dobro, veselo nastrojen di buonumore di umore allegro - nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tankrščanski nauk ▸ keresztény tanításokverski nauk ▸ vallási tanításcerkveni nauk ▸ egyházi tanokbudistični nauk ▸ buddhista tanokrazvojni nauk ▸ fejlődéstanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.evolucijski nauk ▸ kontrastivno zanimivo evolúciós elméletfilozofski nauk ▸ filozófiai tanmarksistični nauk ▸ marxista tanKristusov nauk ▸ Krisztus tanításaiBudov nauk ▸ Buddha tanaDarwinov nauk ▸ Darwin tanaAristotelov nauk ▸ Arisztotelész tanaKopernikov nauk ▸ Kopernikusz tananauk o toploti ▸ hőtannauk o svetlobi ▸ fénytanširiti nauk ▸ tant terjesztVsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.sprejeti nauk ▸ tant elfogadravnati se po nauku ▸ tan alapján jár eltemeljiti na nauku ▸ tanításon alapul, tanon alapulslediti nauku ▸ tant követ
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságmoralni nauk ▸ erkölcsi tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.življenjski nauk ▸ kontrastivno zanimivo életbölcsességkoristen nauk ▸ hasznos tanulságnauk za prihodnost ▸ tanulság a jövőredeliti nauke ▸ tanulságokat megosztnauk iz zgodbe ▸ történet tanulságapoln naukov ▸ kontrastivno zanimivo tanulságosnauk zgodbe ▸ történet tanulságanauk basni ▸ mese tanulságapotegniti nauk iz česa ▸ tanulságot levon valamibőlIz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet. - nékaj (nečésa)
A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente
B) nékaj adv.
1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno
2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati
3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno - nes|ti1 [ê] (-em) prinesti
1. tragen (kam hintragen, ven hinaustragen, dol hinuntertragen, gor hinauftragen, hochtragen, naprej vortragen, nazaj zurücktragen, noter hineintragen, skozi durchtragen) (tudi figurativno puška, glas)
2. (donašati) tragen, erbringen
3. kure: Eier legen
4.
nesti Xa (biti boljši) den X in den Schatten stellen/in die Tasche stecken
5.
nesti k ustom an den Mund setzen
6.
nesti ga (dobro) (viel) Alkohol vertragen
7.
kar nesejo noge was die Beine hergeben - nésti to carry; to bear; (o krogli) to reach
nésti jajca to lay eggs
top nese... the gun has a range of...
daleč nésti (o orožju) to have a long range
nesi to pismo na pošto! take this letter to the post office!
to dobro nese (se izplača) this pays, this is lucrative - nêsti (nêsem)
A) imperf. ➞ nositi
1. portare:
nesti kovček portare la valigia
nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
nesti denar na banko portare i soldi in banca
veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata
2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina
3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
gostilna dobro nese l'osteria rende bene
4. (izločati jajca) fare le uova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
nesti na nosilih barellare
B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.
1. incedere
2. muoversi, spostarsi
3. diffondersi, spargersi - nevárnost (-i) f
1. pericolo, rischio, insicurezza:
nevarnost mu grozi è in pericolo
čutiti, slutiti nevarnost presentire il pericolo
naznanjati, opozarjati na nevarnost richiamare l'attenzione sul pericolo
spravljati, spuščati se v nevarnost correre il rischio, rischiare
uiti smrtni nevarnosti sfuggire, evitare un pericolo mortale
biti v življenjski nevarnosti essere, trovarsi in pericolo mortale
biti izven nevarnosti essere fuori pericolo
2. (v prislovni, povedni rabi)
nevarnost je, da se hiša podre c'è il pericolo che la casa crolli
3. (odgovornost, tveganje) rischio:
blago so poslali na njihovo nevarnost la merce è stata spedita a loro rischio e pericolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pogumno gledati nevarnosti v obraz affrontare coraggiosamente il pericolo
pren. spravljati v nevarnost svoje dobro ime mettere a repentaglio il proprio buon nome
publ. rumena nevarnost il pericolo giallo
avt. znaki za nevarnost segnali di pericolo - njíva campo m
njiva je dobro obdelana el campo es bien cultivado
pognojiti (zorati, posejati, požeti) njivo estercolar (arar, sembrar, cosechar) el campo - no
1. na
no ja na ja
no že na schon
no, če misliš? na, wenn du meinst?
no, zakaj ne? na, warum eigentlich nicht?
no, kako gre? na, wie geht's?
no torej! na also!
no, končno! na endlich!
no in?! na und?!; wenn schon!
2. (torej) nun, also
no dobro also gut
no, temu je lahko odpomoči nun, dem ist leicht abzuhelfen
no, pa veliko zabave! nun denn, viel Spaß!
no končno nun endlich!
pomirjevalno: no no nun nun
3. doch, mal
daj no mach doch, gib doch her
imej no pamet nimm doch Verstand an!
pazi no! paß doch auf!
poslušajte no hören Sie mal!
pridi no sem komm mal her!
reci no sag mal
no že doch mal (poslušaj no že! hör doch mal!, pridi no že sem! komm doch mal her!)
4. začudeno:
no! nanu!, na! - nóč night; night-time, nightfall; (tema) darkness, dark
do nóči till dark
pozno v nóč far into the night, till late at night
pred nóčjo before nightfall
vsako nóč every night, nightly
nóč za nóčjo night after night
sredi trde nóči in the dead of the night, at dead of night
preko nóči, čez nóč overnight
pod nóč in the dusk
vso, celo nóč all night (long)
neke nóči one (certain) night
preteklo nóč last night
cele nóči for whole nights
neke temne nóči on a dark night
lahko nóč! good night!
trajajoč vso nóč nightlong, all-night
nóč na dan (24 ur brez prekinitve) around the clock
mesečna nóč moonlit (ali moonlight) night
kresna nóč Midsummer Night
božična, sveta nóč religija Christmas Eve
novoletna nóč New Year's Eve
velika nóč religija Easter
poročna nóč wedding night, nuptial night
šentjernejska nóč zgodovina the Massacre of St. Bartholomew's Eve
polarna nóč the polar night
viharna nóč a dirty night
nóč brez spanja a sleepless night, a restless night
1001 noč Arabian Nights' Entertainments pl, the Arabian Nights pl
nóč se dela it is getting dark; it is growing dark
biti različen kot nóč pa dan to be as different as chalk and cheese
prebiti dobro (slabo) nóč to have (ali to pass) a good (a bad) night
nóč in dan mislim na to I keep thinking of it night and day
vso nóč sem spal I slept the whole night (through)
prebil sem nóč brez spanja I had (ali passed) a sleepless night, I did not sleep a wink all night
vso nóč nisem niti za hip zatisnil očesa I could not get a wink of sleep all night
prekrokati nóč to make a night of it
prebdeti, prečuti nóč to sit up all night
on bdí dolgo v nóč he sits up late, he keeps late hours
delati nóč in dan to work night and day
ostati čez nóč (prenočiti) to stay the night
nóč ga je vzela he slipped away under cover of night - nosíti (paket ipd.) to carry; (nakit, obleko, čevlje) to wear; (ime, plod) to bear; (podpirati) to support, to uphold, to sustain, to hold up
on z lahkoto nosi 100 kg he can easily carry sixteen stone
stebri nosijo vso težo strehe the pillars support all the weight of the roof
nosíti pri sebi to have about one
nikoli ne nosim mnogo denarja pri sebi I never carry much money on me
slana voda bolje nosi kot sladka salt water is more buoyant than fresh
ta obleka (to blago) se dobro nosi this suit (this material) wears well
to obleko bom nosil še ene leto this suit will last me another year
nosíti očala to wear glasses
nosíti obresti to bear (ali to yield) interest
nosíti posledice to bear (ali to suffer) the consequences
nosíti stroške, odgovornost to bear the costs, the responsibility
dobro nosíti svoja leta to wear well, to be hale and hearty for one's age
nosíti krivdo to be to blame (za for)
visoko nosíti glavo to carry one's head high, to be haughty
nosíti vodo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle - nosíti (-im)
A) imperf.
1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere
2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano
3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie
4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?
5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca
6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte
7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico
8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro
9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di
10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca
11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
B) nosíti se (-im se) imperf. refl.
1. portarsi, incedere
2. spostarsi; diffondersi
3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore
4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda
5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi - nosíti llevar ; (podpirati) soportar, apoyar ; (očala) llevar, usar ; (obleko) llevar
nositi uniformo (civilno obleko) vestir de uniforme (de paisano)
nositi žalno obleko llevar luto
nositi kratke lase llevar el pelo corto
to se več ne nosi (ni več v modi) ya no se lleva
nositi pri sebi llevar consigo
dobro se nositi (blago) ser sólido, ser durable
nositi posledice sufrir las consecuencias
nositi na rokah (v roki) llevar en (los) brazos (en la mano)
nositi koga na rokah (fig) mimar a alg
nositi na hrbtu (rami) llevar a cuestas (al hombro)
nositi otroka pod srcem estar encinta (ali embarazada)
nositi vodo v Savo (fig) echar agua en el mar
visoko se nositi (fig) fam mirar a todo el mundo por encima del hombro - nóv new; (nedaven) fresh, recent, late; (nenošen, nerabljen) not worn, not used; (neraziskan) unexplored; figurativno (novopečen) freshly baked, fresh; (dodaten) additional, more
skoraj nóv, kot nóv nearly new, as good as new
čisto nóv quite new, spanking new, brand new
Novo leto New Year, New Year's Day
nóva luna new moon
najnovejše novice the latest news
nóva obleka a new dress
Novi svet (Amerika) the New World
nóva moda new look, new fashion
dobiti nóve moči to recover
zame to ni nič nóvega that is no news to me
kaj je nóvega? what's the news?, ZDA what's new?
to mi je nóvo it's news to me
pod soncem ni nič nóvega there is nothing new under the sun
to je bil nóv dokaz njegove nesposobnosti it was a further (ali additional) proof of his incompetence
začeti nóvo življenje (figurativno, poboljšati se) to turn over a new leaf
živeti nóvo življenje to lead a new life
želim vam srečno nóvo leto! I wish you a happy New Year!
nóva metla dobro pometa a new broom sweeps clean
to je nóvo zame (tega še nisem slišal) that's a new one on me - nòv (nôva -o)
A) adj.
1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle
2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo
3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure
4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo
5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati
6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche
7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti
8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni
B) nôvi (-a -o) m, f, n
1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo
2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni
3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo - ob prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo
2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione
II. (z mestnikom)
1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume
2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo
3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo
4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione
5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba - obdélati (-am) | obdelávati (-am) perf., imperf.
1. agr. coltivare, lavorare:
obdelavati zemljo lavorare la terra
2. lavorare, trattare; elaborare:
ročno, strojno obdelati lavorare a mano, meccanicamente
obdelati mleko trattare il latte
obdelavati podatke elaborare i dati
obdelavati kovine lavorare i metalli
3. trattare, esaminare:
obdelati neko vprašanje esaminare un problema
4. studiare:
obdelati postopke za pridobivanje izotopov studiare i processi per ottenere gli isotopi
5. žarg. (pregovoriti, pridobiti, pridobivati) convincere, lavorarsi qcn.
6. pren. (tepsti, pretepsti) bastonare, picchiare, menare; tirare addosso a, bersagliare qcn. di:
obdelali so ga z gnilimi jajci lo bersagliarono di uova marce
7. pren. stroncare; malmenare:
kritika ga je dobro obdelala la critica lo ha malmenato ben bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. obdelati knjigo catalogare un libro
les. obdelati les trattare, lavorare il legno
grobo obdelati sgrossare, sgrezzare
teh. obdelati cilinder calibrare
teh. obdelati na stružnici tornire
ekst. obdelati pravokotno squadrare
metal. obdelati žareče železo massellare - obedovátí to lunch; to dine; to take one's lunch; to have (ali to eat) one's dinner; (zunaj doma) to dine out
obedovátí meso, pečenko to dine on meat, on roast
dobro (slabo) smo obedovali we have had a good (a bad) dinner