Franja

dissimulātiō -ōnis, f (dissimulāre)

1. hlinjenje do nespoznavnosti: veste servili in dissimulationem sui compositus T. v sužnja preoblečen, da ga ne bi spoznali.

2. met.
a) pretvarjanje, pretveza, (za)tajitev, skrivanje: Q., Suet., Amm., dedecora dissimulatione tegere Ci., dissimulatione tecta improbitas Ci., ex omni vita simulatio dissimulatioque tollenda est Ci., hoc maius est dissimulationis tuae facinus Cu., sermo, qualem ira et dissimulatio (ἕν διὰ δυοῖν) gignit T. zatajevani srd, per dissimulationem Iust.; occ. posmeh, ironija: Gell., ea dissimulatione, quam Graeci εἰρωνείαν vocant Ci., εἰρωνείαν, inveni, qui dissimulationem vocarent Q.
b) preziranje: Plin. iun.
c) nemarnost, zanikrnost: Veg., P. Veg.

distribución ženski spol do-, raz-delitev; dostavitev (pisem); gledališče zasedba vlog

distribución de equipajes oddaja prtljage (na železnici)
distribución de premios razdelitev nagrad
cuadro de distribución stikalna plošča
distribución de trabajo delitev dela

distribuir [-uy-] do-, raz-deliti; razširiti, raztresti; podeliti (nagrade učencem); porazdeliti (pisma)

distribuirse biti pravilno dodeljen, razdeljen
distribuir entre muchos razdeliti med mnoge

divorzismo m podpiranje pravice do ločitve

dobacívati -bàcujēm
1. metati: ona mu dobacuje lijepe, lepe jabuke
2. dosegati, zadevati, streljati do: puška dobacuje, izvrsna je
3. govorniku segati v besedo, delati svoje pripombe, kot mimogrede pripominjati: opozicija je iz svojih klupa govorniku stalno dobacivala svoje primedbe

dobeséden -dna -o doslovan, bukvalan, od riječi do riječi: dobeseden prevod; -a ponovitev zgodbe; razumeti kaj -o

dočèpati -ām
I. pograbiti, popasti: on dočepa štap; dočepati koga za kosu
II. dočepati se dokopati se, s težavo priti do: dočepati se novaca, puta, vrha brežuljka

dòčuti dòčujēm
1. zvedeti, slišati: dočuti neke vijesti, glasove
2. do konca slišati: napeo uho, pa kad sve doču, istjera konja

dočúvati dòčūvām
1. do konca varovati: ko bi mogao to do jutra dočuvati
2. prihraniti: predajem ti ovaj sat da ga dočuvaš za sina
3. nije sedmu noć dočuvan malo je čez les

dòdijati -ām
I.
1. zamrzeti, presesti, naveličati se: ovakav postupak čovjeku s vremenom dodija; dodijao mu je život; odavno mi je već dodijao ovaj čovjek
2. škoditi, priti do živega: puške Marku ne mogahu lako dodijati jer je na njemu oklop od gvožda
II. dodijati se presesti: narodu se već dodijalo uludo ginuti

dodojíti -im, dodojil dodojila
1. dodojiti, prestati dojiti: svinjo je prodal, ko je -ila
2. dodojiti, dojiti do kraja: otroka ni dodojila

dȍdola ž
1. dodola, dekle, ki ob suši s plesorn in pesmijo koleduje od hiše do hiše in prosi za dež
2. našemljena ženska: nakinđurena kao dodola
3. čas med začetkom maja do sredine avgusta

dòdrijeti dȍdrēm (ijek.), dòdrēti dȍdrēm (ek.) dotrgati, do kraja raztrgati: dodrijeti haljine

dodùrati -ām dial. trajati do, trpeti do: dokle moje carstvo doduralo dokler bo moje kraljestvo, cesarstvo trajalo

dogléžnjice ž mn. obuća koja seže do članaka

dogmatisme [dɔgmatism] masculin dogmatizem; nekritičen odnos do česa

dogòla prisl. do golega, do nagega: svući se dogola

dogovòriti -gòvorīm
I. dogovoriti, do konca povedati: dogovoriti pjesmu dokraja
II. dogovoriti se
1. dogovoriti se, domeniti se: dogovoriti se o čemu, za dan i sat
2. pogoditi se, sporazumeti se

dogovoríti -im, dogovoril -ila
I. dogovoriti, do kraja iskazati, reći: komaj je dogovoril te besede
II. dogovoriti se dogovoriti se, ugovoriti s kim, sporazumjeti (-me-) se: velja, kakor sva se dogovorila; dogovorjene cene; sestati se na dogovorjenem mestu

dòhakati -ām (t. hak, ar.) priti do živega: svakome zlu može se dohakati