Franja

napojíti

napojiti koga dar a beber a alg; (živino) abrevar; (gobo) embeber; (vato) empapar

napósodo al fiado

dati (vzeti) naposodo dar (tomar) al fiado

napótek instrucción f

napotek za uporabo instrucción para el uso
dati napotke dar instrucciones

napotíti

napotiti koga dar instrucciones a alg
napotiti k remitir a
napotiti se ir, dirigirse, ponerse en camino

napovédati anunciar; declarar; pronosticar

napovedati konkurz declararse en quiebra
napovedati obisk, napovedati se anunciar su visita
napovedati šah dar jaque al rey
napovedati vojno declarar la guerra
napovedati vreme pronosticar el tiempo

naráven natural; true to nature; (prirojen) innate; (pravi, pristen) genuine, true, inartificial; (iskren) open, frank, sincere, artless; (neprisiljen) unaffected, unconstrained

narávno čudo prodigy
narávni dar gift of nature
narávne lepote natural beauties pl
narávni nagon instinct
narávni pojav natural phenomenon, pl -mena
narávni proizvod natural product
narávna sila, moč natural force
narávna selekcija natural selection
narávno stanje natural state
narávni zakon law of nature, natural law
portret (kip) v narávni velikosti life-sized portrait (statue)
narávne sile physical agents pl
narávno bogastvo natural resources pl

naráven (-vna -o) adj.

1. di natura, conforme alla natura, naturale; genuino:
naravni zakoni leggi della natura
naravne lepote bellezze naturali
naravna bogastva ricchezze, risorse naturali
naravno vino vino genuino
porušiti naravno ravnovesje distruggere l'equilibrio naturale
naravni potek, razvoj decorso, sviluppo naturale

2. (preprost, neprisiljen) naturale, semplice:
naravno vedenje un comportamento naturale
(prirojen) naturale, innato:
naravni dar za glasbo talento naturale per la musica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. naravne barve colori naturali
jur. naravna domneva supposizione naturale
med. naravna imunost immunità naturale
biol. naravna selekcija selezione naturale
naravni gozd bosco naturale
lingv. naravni jezik lingua naturale
kem. naravni katran catrame
mat. naravni logaritem logaritmo naturale
geogr. naravni most ponte naturale
naravni nagon istinto naturale
publ. naravni prirastek movimento naturale della popolazione
lingv. naravni spol genere naturale
gastr. naravni zrezek filetto (non panato)
jur. naravno pravo diritto naturale
mat. naravno število numero naturale
naravna katastrofa cataclisma
naravna nadarjenost predisposizione

naráven natural

naravno čudo maravilla f de la naturaleza
naravni dar don m natural
naravna katastrofa catástrofe f natural, cataclismo m
naravni način življenja naturismo m
naravni pojav fenómeno m de la naturaleza
naravna sila fuerza f natural
naravni zakon ley f natural
naravni zakladi riquezas f pl naturales
v naravni velikosti en (ali de) tamaño natural
čisto naravno je, da ... es muy natural que...
umreti naravne smrti morir de muerte natural

naredíti hacer ; (izvesti) ejecutar ; (ustvariti) crear ; (izdelati) fabricar, elaborar ; (proizvesti) producir ; (povzročiti) causar, producir

narediti dolgove contraer deudas
narediti za direktorja koga hacer (ali nombrar) director a alg
narediti konec čemu poner término (ali fin) a a/c
narediti luč encender la luz
narediti posteljo hacer la cama
narediti prostor hacer sitio
tu se ne da nič narediti aquí no se puede hacer nada
narediti sprehod dar un paseo
naredil se je bolnega se hizo el enfermo
kaj ti je naredil? ¿qué te ha hecho?
kaj naj naredim? ¿qué voy a hacer?

nasvèt consejo m

na nasvet por consejo de (alg)
na njegov nasvet siguiendo su consejo
dati komu nasvet dar a alg un consejo; aconsejar a alg; asesorar a alg
pomagati komu z nasvetom ayudar con su consejo a alg
nobenega nasveta ne poslušati no atender a consejos de nadie
ravnati se po nasvetu seguir el consejo (de alg)
vprašati koga za nasvet pedir consejo a alg

našéškati medir las costillas a alg; sacudir el polvo a alg

našeškati otroka dar azotes a un niño

natezálnica hist potro m ; caballete m de tortura

dati koga na natezalnico dar tormento a alg, torturar a alg, fam tener en suspenso a alg

navíti enrollar, arrollar ; (sukanec) devanar ; (lase) rizar

naviti uro dar cuerda al reloj
ura je navita el reloj tiene cuerda
naviti komu ušesa dar a alg un tirón de orejas

navzád hacia atrás; para atrás

navzad iti ir hacia atrás, retroceder, recular
navzad avto voziti dar marcha atrás

nazóren expresivo; claro; evidente; gráfico

nazorni pouk enseñanza f intuitiva; lecciones f pl de cosas
nazorno opisati describir plásticamente
napraviti nazorno dar idea clara (kaj de a/c)

nè

A) adv.

I.

1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore

4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

II. elipt.

1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

III.

1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

IV. (v vezniški rabi)

1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...

V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire

nebešk|i [é] (-a, -o) himmlisch; (rajski) paradiesisch; Himmels- (dar die Himmelsgabe, Knez der Himmelsfürst, sel der Himmelsbote, Kraljica die Himmelskönigin, luč das Himmelslicht, mana das Himmelsmanna, plačilo der Himmelslohn)
ironično nebeške zapornice množina die Schleusen des Himmels

nêsti llevar

jajca nesti poner huevos
posel nese el negocio es beneficioso (ali lucrativo ali provechoso)
nesti obresti producir (ali dar) interés
nesti na ramenih llevar al hombro
teči, kolikor nas noge nesejo correr con gran premura

nevoščljívost envidia f

iz nevoščljivosti de (ali por) envidia
umirati od nevoščljivosti morirse de invidia
žreti se od nevoščljivosti consumirse (fam recomerse) de envidia
prebledeti od nevoščljivosti palidecer de envidia
zbuditi nevoščljivost pri kom dar envidia a alg, excitar la envidia de alg

nôga pie m , (krak) pierna f

lesena noga pierna (ali pie) de palo
plavalna noga dedos m pl palmeados
ploska noga pie plano
umetna noga pierna artificial
kratkih (dolgih) nog piernicorto (piernilargo)
kepasta noga pie zambo
krive noge, O noge piernas en O
sprednje (zadnje) noge piernas delanteras (traseras)
brcniti, suniti z nogo dar un puntapié (ali una patada) (koga a alg)
biti stalno na nogah fam estar trotando continuamente
držati se na nogah estar (ali mantenerse) en pie
on je dober v nogah es un buen andador
imam vezane roké in nogé (fig) estoy atado de pies y manos
izgubiti tla pod nogami perder pie (tudi fig)
pomagati komu na noge ayudar a alg a levantarse (ali a ponerse en pie), fig socorrer, ayudar, auxiliar a alg
pasti na noge caer de pie
postaviti se na lastne noge hacerse independiente
pohoditi z nogami pisotear (tudi fig)
stati na šibkih nogah asentar sobre base endeble
stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, volar con sus propias alas, vivir por cuenta propia
z eno nogo biti (stati) v grobu (fig) estar con un pie en la sepultura
stopiti komu na nogo dar un pistón a alg
pasti komu k nogam echarse a los pies de alg
podstaviti komu nogo zancadillear (ali echar la zancadilla) a alg
teči, kolikor nas nesó nogé correr con gran premura
vzeti pot pod noge ponerse en camino