Franja

pàč oui, si fait; bien sûr, certes, certainement, assurément

oh pač oh, que si
to pač ni možno cela n'est guère possible
ti se pač motiš tu te trompes assurément
je pač bolan il doit être malade
pač, pač mais si, si fait
o pač! mais si!
je pač tako c'est comme ça, ainsi va le monde

padecer [-zc-] trpeti, potrpeti, prenašati; čutiti (bolečino); biti izpostavljen

padecer un error (z)motiti se
padecer de los nervios biti živčno bolan
el amoroso padecer ljubezenska bol

per-dō -ere -didī -ditum (per in dare)

1. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), ubiti (ubijati), (u)moriti, usmrtiti (usmrčevati), pokonč(ev)ati, onesrečiti (onesrečevati): N., H., Petr. idr., perdendum mortale genus O., puerum perditum perdere Ci. docela pogubiti, funditus civitatem Ci., aliquem capitis Pl. vzeti komu življenje, izročiti koga smrti, nos quidem miseras perdidit Ter. ali quae (sc. mors) omnes cives perdiderit Ci. je (močno) užalostila; pesn.: serpentem O. ubiti, aethera umbrā Val. Fl. zatemniti.

2. (nravno, moralno) izpriditi (izprijati), (po)kvariti, pohujš(ev)ati: cur perdis adulescentem nobis? Ter., imperii mores Plin.

3. (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), zade(va)ti, izgubiti (izgubljati): L., Lucan., Plin. iun., Sen. ph., Sen. tr., Corn. idr., fortunas Ter., tempus, verba O., perditur lux H. se izgublja, p. operam Ci.; preg.: oleum et operam perdidi Ci. (gl. oleum).

4. (nepovratno) gubíti, izgubiti (izgubljati): Corn. idr., spem Pl., L., arma, zonam H., liberos, oculos, litem, vocem Ci., nomen Ter. pozabiti (pozabljati), vitam Mart. poginiti, umreti, „smrt storiti“, fugam Mart. pot na beg, proelio milites Cu., fortunas omnes libertatemque suam istius culpā perdidit Ci.; occ. pri igri izgubiti (izgubljati), zaigrati: non cessat perdere lusor O., lucrandi perdendive temeritas T. besno hazarderstvo, besna igralska vnema, quod in aleā perdiderat Ci. zaigra pri kockanju. — Od tod adj. pt. pf. perditus 3, adv. -ē

1. izgubljen (naspr. integer): res Ter., L., Ci., Eutr., classes perditae Ci., sum perditus Pl. izgubljen sem, po meni je; occ. izgubljen zaradi česa, v čem = zatopljen (pogreznjen) v kaj, nezmeren: luctu (maerore) perditus Ci., perditus amore Pl. ali samo perditus Pr., perdita V. ves (vsa) blazen (blazna) od ljubezni, blazno (smrtno) zaljubljen(a), perdite amare Pl. blazno ljubiti, biti smrtno zaljubljen, perditus amor Cat. nezmerna, blazna, perditi animi esse Pl. naburjen, razdražljiv, ujezljiv.

2. tisti, nad komer je zdravnik obupal, „odpisan“, obupen, brezupen, skrajno nesrečen, neozdravljiv (naspr. salvus, incolumis): perditus aeger O., perditā valetudine esse Ci. biti brezupno bolan, qui incolumes non potuerunt, perditi resistent? Ci., egestate et fame perditi Ci., plane perditus (ki je prišel popolnoma na kant, popolnoma obubožan) aere alieno Ci., perdita se in aquas misit O.

3. izprijen, popačen, zavržen, hudoben, malopriden, pokvarjen, podel, zločinski, zanikrn, brezbožen, preklet: homo Ter. malopridnež, lopov, podlež, perditi homines latronesque C., coniuratio perditorum hominum Ci., adulescens perditus ac dissolutus Ci., perdita atque dissoluta consilia Ci., mores Cu., luxuria N., nihil fieri potest miserius, nihil perditius, nihil foedius Ci., vita perditissima Ci., perdite se gerere Ci. ep., perdite vivere Aug.

Opomba: Star. cj. pr. perduim -is -it -int: Pl., Ter., di te (istum idr.) perduint! Ci., Ap.; star. cj. pr. perduar: Pl.; pass., iz prezentovega debla tvorjene obl. so le pesn. in poklas. (H., Amm., Vulg., Aug.); klas. lat. jih nadomešča z glag. pereō.

pesar moški spol žalost, skrb, zaskrbljenost, bol, nevolja, jeza

a pesar de (todo) kljub (vsemu)
a pesar mío, tuyo, suyo itd. (a mi...) nehote
lo haré a pesar tuyo storil bom to proti tvoji volji
a pesar de estar enfermo čeprav je bolan
de pesar iz jeze

pljuč|a srednji spol množina, anatomija die Lunge (tudi živalstvo, zoologija)
živalstvo, zoologija dihati s pljuči ein Lungenatmer sein
figurativno s polnimi pljuči in vollen Zügen
figurativno zelena pljuča mesta ipd.: die grünen Lungen
medicina imeti dobra pljuča eine gute Lunge haben
imeti slaba pljuča schwach auf der Lunge/Brust sein
umetna pljuča das Beatmungsgerät
biti priključen na umetna pljuča künstlich beatmet werden
medicina napihnjena pljuča die Lungenblähung
medicina -lunge (kadilska Raucherlunge, prašnata Staublunge, starostna Alterslunge, vodna Wasserlunge, zastojna Stauungslunge)
bolezen/zbolenje pljuč das Lungenleiden
bolan na pljučih lungenkrank, lungenleidend
biti bolan na pljučih lungenkrank/lungenleidend sein
povzročiti težave s pljuči auf die Lunge schlagen
rak na pljučih der Lungenkrebs

pljúča lungs pl; humoristično bellows pl; (zaklanih živali) lights pl

krilo pljúč lobe of the lungs, pulmonary lobe
železna pljúča medicina iron lung
bolan na pljúčih suffering from a lung complaint; affected (ali diseased) in the lungs, consumptive
vnetje pljúč inflammation of the lungs, pneumonia
dihati s polnimi pljúči to breathe (ali to inhale) deeply

pljúča poumon moški spol ; (živalska) mou moški spol

pritisk krvi v pljučih congestion ženski spol pulmonaire
vnetje pljuč inflammation ženski spol du poumon
biti bolan na pljučih être malade du poumon, être poitrinaire (ali tuberculeux, phtisique)
človek bolan na pljučih tuberculeux moški spol, phtisique moški spol
desna pljuča so načeta le poumon droit est attaqué (ali touché)

pljúča pulmón m ; (klavne živine) bofes m pl

železna pljuča pulmón de acero
bolan na plučih enfermo de pulmón; tuberculoso; tísico

pollo m

1. piščanec (zlasti kulin.):
pollo alla diavola, arrosto, lesso piščanec na žaru, pečen, kuhan piščanec
brodo di pollo kokošja juha
essere a pollo pesto pren. biti bolan
pollo d'india puran
andare a letto coi polli pren. leči s kurami
conoscere i propri polli pren. dobro vedeti, s kom imaš opraviti
fa ridere i polli pren. temu bi se še krave smejale

2. pren. neizkušen človek, naivnež:
fare il pollo delati se naivnega
pelare, spennare il pollo oskubsti koga (pri igri, stavi ipd.)

poltronite f pog. šalj. lenoba (bolezen):
è affetto da poltronite acuta bolan je za hudo lenobo

póstelja bed, (brez posteljnine) bedstead; (ležišče) couch

dvojna póstelja double bed; (zasilna na podu) shakedown; (otroška) cot, crib
bolniška póstelja sickbed, bed of sickness; (s štirimi stebri in baldahinom) four-poster
smrtna póstelja deathbed
póstelja divan sofa-bed
poljska, zložljiva póstelja camp bed, folding bed
rezervna póstelja spare bed; (ladijska, vgrajena) bunk
viseča póstelja (mornarska) hammock
póstelja na koleščkih truckle bed, trundle bed
zložljiva póstelja folding bed
železna póstelja an iron bedstead
otročja póstelja (figurativno, porod) childbed, lying-in
Prokrustova póstelja Procrustean bed
v póstelji in bed, abed
ob, pri póstelji at the bedside
bolan v póstelji, priklenjen na pósteljo bedridden, confined to bed; (porodnica) confined, in childbed
soba z eno, z dvema pósteljama a single (ali a single-bedded) room, a double (ali a doublebedded) room
ločitev od póstelje in mize separation from bed and board
biti, ostati v póstelji to stay in bed, to keep to one's bed
že tri dni sem v póstelji I've been laid up for three days
biti na smrtni póstelji to be on one's deathbed, to be at death's door
leči v pósteljo (zaradi bolezni) to take to one's bed
ležati v póstelji to be laid up, (težko bolan) to be confined to bed, to be bedridden
ostati moram v póstelji I must stay in bed
postlati pósteljo to make the bed
postaviti pósteljo to put up a bedstead
preobleči pósteljo to change the bedclothes
spraviti koga v pósteljo to put someone to bed
spraviti se v pósteljo to go to bed, pogovorno to turn in
vstati iz póstelje to get up, to get out of bed
vstajam zgodaj iz póstelje I am an early riser
pozno vstajati iz póstelje to get up late
ni še vstal (iz póstelje) he has not got up yet, he is still in bed

postrado na tleh ležeč; medel, brez moči, pobit, potrt

postrado ante ella klečeč pred njo
postrado de dolor strt od bolečine
postrado en cama priklenjen na posteljo
postrado con (ali de) la enfermedad težko bolan

poumon [pumɔ̃] masculin krilo pljuč; pljuča

poumon d'acier železna pljuča
avoir des poumons, de bons poumons imeti krepka pljuča, imeti močan glas
chanter, crier à pleins poumons peti, kričati na ves glas
être malade du poumon biti bolan na pljučih
respirer à pleins poumons (za)dihati s polnimi pljuči
s'user ses poumons pljuča si obrabiti (zaradi kričanfa ipd.)

pravi|ti (-m)

1. (pripovedovati) erzählen

2. (povedati) sagen (tudi figurativno); (kaj praviš k temu? was sagst du dazu?)

3. pravilo, aksiom: besagen, aussagen

4. (kot ljudje pravijo) angeblich, … sollen (pravijo, da je bolan er ist angeblich krank, er soll krank sein)

5.
praviti komu (imenovati koga) rufen (pravijo mu X er wird X gerufen)

pretvárjati se disimular; simular; fingir

pretvarjati se kot prijatelj fingirse amigo
pretvarja se, da spi finge dormir
pretvarja se, da je bolan se finge enfermo

príjati to please; to suit, to be agreeable; to be to one's taste

prija mi it pleases me, I am pleased
vino mi prija wine agrees with me
predlog mi ni (preveč) prijal I did not (overmuch) relish the proposal
meso mi ne prija, kadar sem bolan meat has no relish when I am ill
misel, da bi ostal tu, mi ne prija I do not relish the idea of staying here
to mi ne prija it is not to my liking
ti prija priti jutri? does it suit you to come tomorrow?
njemu vse prija nothing comes amiss to him

privléči (-vléčem)

A) perf.

1. tirare, trascinare verso; attirare:
privleči mreže na suho tirare le reti in secco
pren. privleči kaj na dan far luce su qcs.
privleči na dan kočljiva vprašanja sfoderare domande imbarazzanti

2. portare (a fatica):
privleči kovček v hišo portare a fatica la valigia in casa

3. trascinare a forza:
koga privleči k zdravniku trascinare qcn. a forza dal medico

4. redko attirare l'interesse

B) privléči se (-vléčem se) perf. refl. trascinarsi:
ves bolan se je komaj privlekel domov fiaccato dal malore, si trascinò faticosamente a casa

protín med gota f

bolan za protinom gotoso

ráhlo adv. lievemente; delicatamente; debolmente:
rahlo bolan indisposto
pren. to mi že rahlo preseda la faccenda comincia a infastidirmi
rahlo ožgati abbruciacchiare
pren. rahlo se dotakniti (božati) sfiorare, baciare
rahlo se potiti sudacchiare
rahlo udariti colpire leggermente

report² [ripɔ́:t] prehodni glagol
poročati, sporočiti, naznaniti, javiti; prijaviti (to pri, for zaradi)
tožiti; raportirati; opisati, prikazati, predstaviti; protokolirati; pripovedovati
neprehodni glagol
napraviti, predložili poročilo (on o)
reportažo; reportirati (on, upon o)
prijaviti se, javiti se na raport; delati kot poročevalec (za časopis)

to report oneself javiti se, predstaviti se
I reported him prijavil sem ga; tožil sem ga
he is reported as saying... pravijo, da je on rekel (izjavil)
he is reported to be very ill o njem se govori, da je zelo bolan
he reports for the "Times" on je poročevalec za (časopis) "Times"
he is well reported of on uživa dober sloves
it is reported that... govori se, da...
all damages are to be reported vso škodo je treba prijaviti
a hostile party was reported on the other bank javili so skupino sovražnikov na drugem bregu
to report for duty javiti se na dolžnost
to move to report progress prekiniti debato (v parlamentu)
to report progress to s.o. poročati komu o stanju (neke) stvari