Franja

contumēlia -ae, f (iz cum in tumēre prek adj. *contumēlis = contumāx)

1. hudo (grdo, sramotno) ravnanje s kom, mučenje: per contumeliam frumentum exprimere Ci., quibus tu iniurias plurimas contumeliasque imposuisti Ci., contumeliae, quibus vexati oppressique erant Ci., os praebere contumeliis (ad contumeliam) L. ali praebere ora contumeliis T. ali os offerre contumeliis (= colaphis) T., edere in coniuges infandas contumelias L.; poseb. oskrunitev, oskrunjevanje (po zlorabi): ibi piratarum contumelias perpessus Ci., ad libidinem et contumeliam animum accendere L., quos post transacta convivia aliae cubiculi contumeliae exspectant Sen. ph., ita ei lecti sui contumelia vectigalis est Ap.; popolno contumelia stupri: Dig.; occ. nezgoda, nadlega, neugoden položaj: naves totae factae ex robore ad quamvis vim et contumeliam perferendam C., lignum inquinare omni contumelia Ph., queri de contumeliis debilitatis suae Plin. iun.

2. pren. grdenje, psovanje, zmerjanje, razžalitev (časti), (o)sramočenje, sramota: Val. Max., Vell., Plin. iun., Iust., patior facile iniuriam, si est vacua a contumelia Pac. ap. Non., c. mea (meni prizadejana) Ci., maledictum nihil habet propositi praeter contumeliam Ci., omnibus eum contumeliis onerasti Ci., cum verborum contumeliis optimum virum lacerasset Ci., facere contumeliam (alicui) Ci., L. idr. sramoto prizade(ja)ti komu, (o)sramotiti ga, toda contumeliam facere Ci. (Philipp. III, 9, 22) = sramoto trpeti; nullam adhibuit memoriam contumeliae N. za razžalitev ni imel nobenega spomina, quae contumelia eum non fregit, sed erexit N., accipere aliquid ad (in) contumeliam Ter., Cu. imeti kaj za sramoto, vertere aliquid in contumeliam suam C. imeti kaj za osebno razžalitev, contumeliā appellare aliquem perfugam C. zmerjati koga z uskokom, imponere alicui tantam contumeliam S., addere contumeliam iniuriae Cu., ultro dicere contumelias L., dicere alicui contumeliam (contumelias) Pl., Ter., dicere contumelias in Caesarem T.; v zvezi s praep.: contumeliae causā aliquem describere Ci., aliquem honoris potius quam contumeliae causā nominatum velle Ci., contumeliae causā aliquem nominare dominum Suet. ali contumeliae causā aliquos vocare auditores Sen. rh. pitati z gospodom, s poslušalci; ad, in ali per contumeliam v sramoto, sramot(il)no: praesidium per cruciatum et ad contumeliam necare L., nisi in contumeliam ignominiamque nostram certare iuvat L., per contumeliam beneficium populi Romani alicui extorquere C., per contumeliam saepe Thurinum vocari Suet.; cum contumelia nostra omnia prius experiri velle Lentulus in Ci. ep. nam v sramoto, magna cum contumelia verborum nostros ad pugnam evocare C. z zelo sramotečimi besedami, summa cum contumelia Ci. kar najsramotneje; sine contumelia nominari Ci. ne da bi bil osramočen, ne da bi bil v sramoto postavljen, non sine verborum contumelia in aliquem saevire Suet. — Pooseb. Contumēlia -ae, f Kontumelija, Sramota: fecerunt Contumeliae fanum Ci.

conturbō -āre -āvī -ātum

1. zmesti, zmešati, v nered spraviti (spravljati), zbegati: pedes Pl. križem premetavati, basia Cat. vse križem poljubljati se, cum sacra ludosque conturbas Ci., c. hostes, Romanorum ordines S., equites tormentis Cu., rem publicam S., rem S. (Iug. 79, 7) vso stvar (vse dolgove) tako mešati, da je odločitev nemogoča, fortunam alicuius Caelius in Ci. ep. prevetriti, publicos mores Sen. ph., annum a divo Iulio ordinatum, sed postea neglegentiā conturbatum et confusum rursus ad pristinam rationem redegit Suet.; occ.
a) zmesti = nerazločno narediti, nespoznavno storiti: signa (ločila) Ci., imaginum notas Corn., conturbari vocem Lucr.
b) posl. c. alicui rationes suas komu račune v nered spraviti, račune zmešati, pren. zmotiti koga: Ter.; abs.: conturbare svoje denarne (premoženjske) razmere v nered spraviti = plačevanje ustaviti, „na boben (na kant) priti“, stečaj objaviti: Icti., verum fac me multis debere … ; utrum igitur me conturbare oportet an … hoc nomen … dissolvere? Ci., conturbabit Atlas Mart.; enako popolnoma: c. rationem Ulp. (Dig.); pren. conturbare propadati, na rob prihajati (priti): sic Pedo conturbat Iuv., qui postquam conturbavit Pert. ko je bil popolnoma izgubljen.

2. pren. duha, srce zmesti, zmešati, (z)motiti, (z)begati, vznemiriti (vznemirjati), (pre)plašiti, osupniti, v zadrego spraviti (spravljati): Corn., c. animum Lucr., vis animi atque animaï conturbatur Lucr., incidunt saepe multae causae, quae conturbent animos utilitatis specie Ci., quid est? num conturbo te? Ci., conturbari Graecam nationem Ci., iste pertimuit et conturbatus est Ci. je zaprepaden, valetudo tua me valde conturbat Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. conturbātus 3

1. zmeden, vznemirjen: oculus Ci. kalno, animus Ci.

2. occ. (o osebah)
a) zbegan, zmešan, zmeden: et mehercule eram in scribendo conturbatior Ci. ep.
b) vznemirjen, osupel, zaprepaden, prepadel, v zadregi: ubi me conturbatum vident Ci., se tristem et conturbatum domum revertisse Ci.

conventus -ūs, m (convenīre)

I.

1. shajanje, stekanje, zbiranje: festos dies agunt celeberrimo virorum mulierumque conventu Ci. ob … shajanju, conventu totius Graeciae Cu.; met. shod, zbor, skrivni shod (zbor), krog, družba, društvo: Vitr., Q., Suet. idr., comitum Ter., contio conventusque civium Ci., erat conventus hominum maximus Ci., rex maximo conventu Syracusis in foro clamare coepit Ci., quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud M. Laecam fuisset necne Ci., Roma est civitas ex conventu nationum constituta Q. Ci., c. militum C., a conventu se remotum domi tenere N., Romae per omnīs locos et conventus de facto consulis agitari S., conventum dimittere S., natumque unaque Sibyllam conventūs trahit in Medios (Anchises) V.

2. occ.
a) α) zvezni shod (zbor), zvezni sestanek, kongres, nárok: cum in conventum Arcadum venisset N., coram frequentissimo legationum conventu N., c. Archaici concilii (po drugih consilii) L., edicere in certam diem conventum omnium sociarum civitatium legationibus L., Aegium conventum gentis indicere L., conventum ibi Euboicarum civitatium habuit L., rarus duabus tribusve civitatibus ad propulsandum commune periculum conventus T., veluti conventum terrarum orbis agere Iust. svetovni kongres. β) okrožni shod, okrožni zbor, sodni zbor, deželni zbor (dolžnost prokonzulov in propretorjev je bila pozimi v določenih mestih rimskih provinc prirejati sodne dneve): Plin. iun., Suet., G., conventum habere L. ali conventum agere Ci. ali conventūs agere (imeti) C., L., conventibus Galliae citerioris peractis C. ko je bil opravil sodne zbore, ridetur ab omni conventu H.; met. sodni okraj, sodni okoliš: Plin., homo ex illo conventu deterrimus Ci., cum celeriter omnes conventus percucurrisset Hirt. γ) združba (občestvo) rimskih državljanov, rimska občina v provinci: Auct. b. Alx., Iuv., c. Syracusanus, Capuae Ci., c. firmi atque magni Ci., eius conventus cives Romani, c. Campaniae, Cordubae C., conventum Salonis cum neque pollicitationibus neque denuntiatione periculi permovere posset C.; popolnoma: conventus civium Romanorum Ci., C.
b) α) (o bitjih) shod (shajanje) k spoju, spolni odnos, telesna združitev: ex conventu Iovis inseminati Arn. β) (o stvareh) spajanje, stikanje: non ex ullorum conventu conciliata Lucr. (o atomih), c. duarum stellarum Sen. ph. —

II. pren. dogovor, domenek, pogodba: Corn., in quo (fundo) ex conventu vim fieri oportebat Ci.

Coōs -ī ali Cōs, gen., acc. in abl. Cō, klas. le Cous -ī, f (Κόως, Κῶς, zdaj Kos, tur. Istanköi, Stanko = εἰς τὰν Κῶ) Kos, gen. Kosa,

1. dorski otok v Sporadih ob karski obali (z istoimenskim mestom, roj. krajem slovitega zdravnika Hipokrata in elegika Filete [Philētās]), znan po vinu, škrlatu in svili: Ci. ep., L., Cu., Q., T. idr. Od tod adj. Cōus 3 (Κῷος) koški, s (iz) Kosa: Lucan., vinum Ca., uva, amphorae Plin., insula Varr., Venus Ci. (Apelova Anadiomena, ki je stala v Eskulapovem svetišču v mestu Kosu), od tod artifex Cous (= Apelles, ki pa ni bil Košan) O.; Coa quinqueremis L., Cous poëta O. = Cous Philetas Pr., femina Tib., Coa vestis Tib., Pr. tunika iz (prosojne) svilene tančice = Coae textura Minervae Pr., Coae purpureae H., conchylia Coa Iuv., faecula Coa H. zdravilna sol iz koškega vina, senior Cous (= Hippocrates) Marc. Kot subst.
a) Cōum -ī, n (sc. vinum) koško vino, kosovec: Pers., albo non sine Coo (= τὸλευκόκῳον) H.
b) Cōī -ōrum, m Košani, preb. Kosa: Ci.
c) Cōa -ōrum, n (Κῷα ἱμάτια) koška oblačila (iz prosojne tančice): Cois tibi paene videre est ut nudam H., sive erit in Cois, Coa decere puta O.

2. v obl. Coōs, mesto na otoku Kalimni: Plin.

Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:

1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.

2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.

3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.

4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.

5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.

6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.

7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.

8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.

9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.

10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M.

cornū -ūs, n, redk. cornus -ūs, m in cornum -ī, n (indoev. kor. ker kvišku moleti, štrleti; prim. gr. κέρας = kelt. karn = got. haā̆rn = nem. Horn, gr. κραγγών neka rakovica, lat. cerebrum, cervus [iz *kerasvos])

1. rog, v pl. rogovi, rogovje: Cat., Lucr., Sen. tr., Col. idr., cornu hirci V., bubulum Plin., arietinum Plin., M., alias (animantes videmus) esse cornibus armatas, alias habere effugia pennarum Ci., cornua cervi Varr. idr., cornua tauri Varr., O. ali Tauri (ozvezdja) O., dextrā cornum (tauri) tenet O., cornua iuvencorum N., boum C., torta cornua arietis V. ali Arietis (ozvezdja) Ci. poet.; pesn.: surgens in cornua cervus V. svoje rogovje visoko držeč, irasci in cornua discit ali temptat (taurus) V. svojo besnost v rogove poganjati, armenti modo dux vires in cornua sumo O., torvi in cornua tauri Sil. (prim.: ταῦροι εἰς κέρας ϑυμούμενοι Euripid.); rečne in druge bogove (poseb. Bakha) so upodabljali z bikovo glavo (z bikovimi rogovi) v znak plodnosti in obilnosti ali moči in silovitosti: gemina auratas taurino cornua voltu Eridanus V., Achelous lacerum cornu caput abdidit undis O., cornibus aureis receptis Mart. (o Renu), Bacche, veni dulcisque tuis e cornibus uva pendeat Tib., te (sc. Bacchum) vidit insons Cerberus aureo cornu decorum H., tibi (sc. Baccho), cum sine cornibus adstas, virgineum caput est O.; cornu Copiae rog (iz)obilja, med zvezde umeščeni rog koze Amalteje, iz katerega se je baje cedil nektar, podoba plodnosti in obilnosti: Gell., nam haec allata (epistula) cornu copiae est Pl.; prim.: hic tibi copia manabit ad plenum benigno ruris honorem opulenta cornu H., divesque meo Bona Copia cornu est O.; pozneje kot ena beseda Cornūcōpia -ae, f: Lact., Amm.; isto tudi cornu copiosum: Petr. Pren.: alicui obvortere cornua Pl. ali cornua vertere in aliquem Ap. ali in aliquem tollere cornua H. rogove (zobe) komu pokazati, tu (amphora) … addis cornua pauperi H. daješ revežu srce, ga opogumiš, tum (mero) pauper cornua sumit O. se opogumi, venerunt capiti cornua sero meo O. pozno so mi zrasli rožički = pozno sem se opogumil, coeperunt mihi hinc inde cornua increscere Hier.

2. occ.
a) rog, roženina (na kljunu ali kopitu): Ca., Sil., oraque cornu indurata rigent O., solido graviter sonat ungula cornu O.
b) roženica (v očesu): Plin.
c) pl. cornua škarje (rakov): Plin.
č) cornua elephanti slonovi zobje, okli: Varr., Plin.; od tod cornu Indicum Mart. slonova kost, slonovina.

3. met. iz roženine narejene stvari,
a) roženina (rog) kot kadilo ali zdravilo: cornu cervinum incendere Varr., cornu cervinum purgat, cornu bubulum combustum Cels.
b) rog = trobilo, rožnica, lovski, pastirski rog, poseb. pa bojni rog, s katerim so vojski dajali znamenja: Varr., Lucr., O. idr., ille arma misit, cornua, tubas, fasces, signa Ci., cornuque recurvo Tartaream intendit vocem V., aereaque adsensu conspirant cornua rauco V., saeva tene cum Berecyntio cornu tympana H., minaci murmure cornuum perstringis aures H., datur cohortibus signum cornuaque ac tubae concinuere T.; bojni rog je bil sprva iz živalskega roga, okovan s srebrom, pozneje pa iz pločevine: non tuba directi, non aeris cornua flexi O.; tudi rožiček, ki se je nataknil na spodnji del frigijske piščali, da se ji je ojačal glas, potem frigijska piščal sama: adunco tibia cornu, infracto (ali inflexo) Berecyntia tibia cornu O., nullo gemit hic tibicina cornu Iuv., cum tibia lumbos incitat et cornu pariter vinoque feruntur … maenades Iuv.
c) rožén lijak (livek): Col., latices infundere cornu (abl.) V.
č) rožena steklenica (za olje): cornu ipse bilibri caulibus instillat H.
d) rogova, iz katerih je sestavljen lok, zato v pl., potem tudi lok sam: flexumque a cornibus arcum tendit O., viderat adducto flectentem cornua nervo O.; pa tudi v sg.: libet Partho torquere Cydonia cornu spicula, Ascanius curvo direxit spicula cornu, spicula torquebat Lycio Gortynia cornu V., flexile cornu O., crebra Cydoneo fundebat spicula cornu Sil.
e) roženina svetilke in od tod rožena svetilka sama: Vulcanum in cornu gerere Pl., lumen per cornu transit Lucr., cornu lanternae translucidum Plin.
f) rožen odmevnik pri liri; lira je bila sestavljena iz dveh odmevnih rogov, ki sta bila spojena s kobilicama (prečnicama), na katerih so bile napete strune: in fidibus testudine resonatur aut cornu Ci., cornibus iis, qui ad nervos resonant Ci.

4. pren. rogu podobne stvari,
a) rog = mesnat izrastek, velika bradavica na čelu: tua cornu ni foret exsecto frons H.; pri Kampancih so bili taki izrastki na glavi baje precej pogosti, od tod: Campanus morbus H.
b) cornua rogovi = čopi na glavah Germanov, ki so kakor rogovi moleli kvišku: Iuv. (XIII, 165).
c) cornu ali cornua (lunae) rogova (roglja) polmeseca, lunin krajec: Ci. ap. Non., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., nunc senescentem exiguo cornu fulgere lunam non mirarentur L., lunae se cornua complent V., nec nova crescendo reparabat cornua Phoebe O., lunaria cornua O., luna nova curvata in cornua Plin., ad cornua redire Aug. (o luni).
č) cornua rogaste ali lijakaste konice na stožčastem vrhu čelade, v katerem je tičala na več čopov razdeljena perjanica, rogovi, stožci na čeladi: rubrae cornua cristae V.; v sg.: alterum cornu galeae L.
d) zakrivljen konec jadrnice (rajne) in met. jadrnica, rajna: cornua velatarum obvertimus antennarum V., torquent cornua nautae H., ardua iamdudum demittite cornua O., navita cornua locat in arbore (na jadrnik) O., iam diductis extendunt cornua proris Lucan., cum rapidum hauriret Borean et cornibus omnīs colligeret flatus Sil.
e) slonokoščen ali zlat in poslikan glavič na paličici, okrog katere so bili omotani knjižni zvitki: candida (slonokoščene) nec nigrā cornua fronte geras (sc. lĭber) O., inter geminas pingantur cornua frontes Tib., explicitum nobis usque ad sua cornua librum et quasi perlectum … refers Mart. do … glavičev = do zadnje vrstice.
f) rokav reke: Isi, Paraetonium … quae colis et septem digestum in cornua Nilum O.
g) rt(ič), ab utroque portūs cornu moles iacimus C. in Ci. ep., promunturia, quae cornibus obiectis ab alto portum faciunt L., angustis inclusum cornibus aequor O., terrae cornua trina O., quod (iugum montis) … altero cornu in diversum litus excurrit Cu., excurrit deinde in altum vasto cornu promunturium Plin., Cnidus in cornu paene insulae posita Mel., Ambracii sinūs cornua Fl.
h) vrh, sleme, vršina gore, rtina: cornua Parnassi Stat.
i) (skrajni) konec, krilo kakega kraja: in duobus velut cornibus Graeciae (na Peloponezu in v Makedoniji) L., in cornu primus sedebat Casca L. v najbolj sprednji vrsti klopi, postquam filium in cornu scribae humiliorem fortuna sua locum obtinentem conspexisset Val. Max., iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., in cornibus comitii positae statuae Plin., cornibus in summis ponere membra Iuv., cornibus inter se coëuntibus fecit amphitheatrum Plin. iun., iacēre cornu sinistro (stibadii) Sid.; occ. (voj.) krilo vojske: Ter., S. idr., dextrum, sinistrum c. C., ipse a dextro cornu … proelium commisit C., (Epaminondas) alterum tenuit cornu N. je poveljeval na enem krilu, je zapovedoval enemu krilu, ipse, quo cornu rem gessit, fuit superior N., circuire hostem a cornibus L., cornua facere, extendere, diducere, producere L., dextrum, laevum navium c. Vell.; pren.: cornua disputationis commovere (k umiku prisiliti) Ci.

Opomba: Nom. sg. cornum: Varr.; acc. sg. cornum: Lucr., O., Gell., Veg., Prisc.; nom. sg. cornuum ali cornuus, od koder acc. cornuum: Isid.; nom. sg. cornus: Varr. ap. Non., od tod abl. pl. cornibus s sledečim qui (gl. zgoraj) Ci. (De nat. deor. II, 59, 149); gen. sg. cornuis: M.

coronare

A) v. tr. (pres. corono)

1. kronati; ovenčati

2. ekst. obdati, obdajati; obkrožiti, obkrožati:
alte montagne coronano la vallata visoke gore obdajajo dolino

3. ekst., pren. nagraditi, nagrajevati; poplačati:
i suoi sforzi sono stati coronati da successo njegov trud je bil poplačan

4. pren. okronati, dovršiti

B) ➞ coronarsi v. rifl. (pres. mi corono) okronati se; ovenčati se

corriger [kɔriže] verbe transitif popraviti, popravljati; omiliti, ublažiti; (telesno) kaznovati; typographie korigirati

se corriger (po)boljšati se
se corriger de quelque chose odvaditi se česa
corriger un devoir, son jugement popraviti nalogo, svojo sodbo
corriger le sort ublažiti usodo
se corriger d'une mauvaise habitude, de sa paresse znebiti se razvade, svoje lenobe
il s'est fait corriger d'importance pošteno je bil tepen

Coruncānius 3 Korunkanij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; poseb. znan je Tib. Coruncanius Tiberij Korunkanij iz Kamerije, konz. l. 280, prvi plebejski pontifex maximus, izvoljen l. 253, izvrsten vojskovodja, državnik in pravnik: Ci., L. epit., Sen. ph., T.; pl. Coruncāniī Sen. rh. možje, kakršen je bil Korunkanij.

cosa ženski spol stvar, reč, predmet; okolnost; dogodek; dejstvo; ideja, domislek; (v nikalnih stavkih) nič

cosa de približno
cosa de ocho días okrog osem dni
veinte o cosa así približno dvajset
a cosa de las ocho proti osmi uri
cosa de comer nekaj za pod zob, jestvina
cosa y cosa uganka
cosa del otro jueves nekaj izrednega (redkega); stara (premlačena) stvar
¡brava cosa! (ironično) lepa stvar!
ninguna cosa nič
poca cosa malo
es poca cosa je čisto nepomembno
poquita cosa nepomemben človek
decir una cosa nekaj reči
decir una cosa por otra napačno se izraziti, lagati
no decir cosa nobene ne črhniti
no decir con cosa brezglavo govoriti
dejando una cosa por otra da bi drugam usmerili pogovor
no dejar cosa con cosa vse v največji nered spraviti
allí no hay cosa con cosa tam je vse na glavo postavljeno
no hacer cosa a derechas zelo nespretno ravnati
como quien hace otra cosa prikrivaje, hinavsko
era cosa de ver a... bilo je nenavadno, kako ...
no hay tal cosa temu ni tako; nikakor
la cosa marcha stvar napreduje, gre naprej
pasado en cosa juzgada ki je postal pravomočen
no se le pone cosa par delante on gre čez vse zapreke
no me queda otra cosa ne preostane mi nič drugega; ne vidim drugega izhoda
como quien no quiere la cosa s hlinjeno brezbrižnostjo, hinavsko
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja
ser fuerte cosa neobhodno potreben biti; biti težaven
otra cosa es con guitarra to bomo šele videli (odgovor na bahaško govorjenje)
no sea cosa que v nasprotnem primeru, sicer, drugače, sicer bi bil primoran (kot svarilo)
es cosa mía to je moja stvar, to se mene tiče
¡es cosa de él! to je prav njemu podobno!
no es cosa de reír to ni smešna stvar
no es cosa del otro mundo to ni nič nenavadnega
no tener cosa suya biti zelo reven
tomar una cosa por otra napačno nekaj razumeti, motiti se
no valer (no ser) cosa nobene vrednosti ne imeti, biti zanič
no vale gran cosa ni kaj prida, ni mnogo vredno
no es ni artista ni cosa que valga temu še mnogo manjka do umetnika
a cosa hecha z zanesljivim uspehom
como si tal cosa meni nič, tebi nič; čisto mirno
cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento vsaka stvar ob svojem času
cosa cumplida, sólo en la otra vida nič ni popolnega na tem svetu
no hay cosa escondida que a cabo de tiempo sea bien sabida končno pride le vsaka stvar na dan
cosa mala nunca muere kopriva ne pozebe
¿qué cosa? kaj je? kaj se je zgodilo?
¿qué es cosa y cosa? kdo ugane?
¡cosa rara! kako nenavadno! čudno!
cosas pl posli, opravki; imetje, premoženje
cosas de viento brezkoristne stvari
cosas que van y vienen nestanovitnost sveta
el curso de las cosas potek stvari (dogodkov)
corran las cosas como corrieren naj se zgodi, kar hoče
decir cosas mnogo govoriti; kramljati; pripovedovati
disponer sus cosas svoje stvari v red spraviti
son cosas del mundo tako je pač na tem svetu
no son cosas del otro jueves (ali del otro mundo) to ni nič novega, to so stare (znane) stvari
ante todas cosas predvsem
las cosas de palacio van despacio to bo dolgo trajalo, to se bo še zelo vleklo
¡muchas cosas (ali mil cosas) a su hermano! mnogo pozdravov vašemu bratu!
¡qué cosas tienes! kaj ti ne pade v glavo!
¿no serán tus cosas? si nisi tega sam izmislil?
¡las cosas que se ven! česa vsega človek ne vidi
¡ésa es la cosa! v tem grmu tiči zajec!

così

A)

1. tako:
così si dice tako pravijo
e così? kaj pa potem?
è così? ali je tako?
e così via in tako dalje
basta così! dovolj!
così così bolj tako tako, nekako
di così, per così tako:
mettiti per così postavi se takole

2. tako; toliko:
è una persona così simpatica! to je tako simpatičen človek!
così gli uni come gli altri tako eni kot drugi

B) agg. tak, takšen:
non avevo mai conosciuto una persona così še nikoli nisem spoznal takšnega človeka

C) cong.

1.
così come tako, kot:
è proprio così bravo come dicono? ali je res tako sposoben, kot pravijo?

2.
e così in tako, in zato:
abita fuori mano e così si vede raramente stanuje bogu za hrbtom in zato se poredkoma pokaže

3. čeprav:
così furbo com'è si è lasciato fregare čeprav je prebrisan, se je pustil prevarati

4.
così.. che, così... da tako... da:
non sarai stato così sciocco da lasciarti sfuggire l'occasione pa vendar nisi bil tako neumen, da bi izpustil priložnost!

5. ko bi le; bog daj, da:
così fosse vero! ko bi le bilo res!

6.
come... così, appena che... così brž ko:
come lo vide, così scappò via brž ko ga je zagledal, je zbežal

7.
siccome... così, poiché... così ker:
siccome non avevo i soldi, così non ho comprato la macchina ker nisem imel denarja, nisem kupil avta

cossus -ī, m kukec, pišč, tudi vrbar, vrbov zavrtač: Plin., Veg. — Soobl. cossis -is, m: Plin., Plin. Val. — Kot nom. propr. Cossus -ī, m Kos, priimek Kornelijevega rodu. Poseb.

1. A. Cornelius Cossus Maluginensis Avel Kornelij Kos Maluginenz (Maluški), kot konzul l. 428 je v boju ubil vejskega kralja Tolumnija; tribunus militum consulari potestate l. 426: L., V., Pr., Val. Max.

2. njegov istoimenski sin je kot diktator l. 385 zadušil Manlijev upor: L.

3. P. Corn. Rutilus Coss. Publij Korn. Rutil Kos, večkrat tribunus militum consulari potestate, je kot diktator l. 408 premagal Volske pri Anciju: L.

4. A. Corn. Coss. Arvīna Avel Korn. Kos Arvina, l. 439 magister equitum pod diktatorjem Titom Manlijem Torkvatom, kot konzul l. 343 je premagal Samnijce ter nad njimi triumfiral, l. 332 je bil drugič konzul, l. 322 diktator: L.

5. P. Corn. Coss. Arvīna Publij Korn. Kos Arvina, kot konzul l. 306 je premagal Samnijce, l. 293 cenzor, l. 288 drugič konzul: L.

6. nekega Klavdija (napačno nam. Kornelija) Kosa omenja T. (Hist. I, 69). — V pl.: Cossi et Servilii Sen. ph., ex familia Cossorum T.

costringere^* v. tr. (pres. costringo) siliti, prisiliti; primorati:
si vide costretto a partire bil je prisiljen odpotovati

Cottius -iī, m Kotij, ime dveh knezov, očeta in sina, ki sta v prvi polovici 1. st. po Kr. gospodovala nad raznimi ligurskimi ljudstvi v Kotijskih (po njiju poimenovanih) Alpah; oče je bil Avgustov sodobnik in prijatelj: Amm.; po sinovi smrti je njegova dežela v Neronovem času postala rimska provinca: Suet., Eutr., Aur. — Od tod adj. Cottiānus 3 = Cottius 3 Kotijev, Kotijski: Cottianae civitates XV Plin., Cottianae Alpes T. ali Cottiae Alpes T., Amm. (gl. Alpēs).

crack up prehodni glagol & neprehodni glagol
skrhati se; ostareti; hvaliti; strmoglaviti; sestreliti letalo

crack up to the nines čez mero hvaliti
pogovorno he cracked up to be baje je bil

crassus 3, adv. -ē

1. (o osebah) debel, tolst, masten, zavaljen, rejen: homo crispus, crassus, caesius Ter., crassus pinguis est Isid.

2. pren. (o stvareh)
a) debel, grob, raskav: restis, compedes Pl., filum Ci., fila O., toga, quae defendere frigus quamvis crassa queat H. groba, ager Ca., Varr., Ci. mastno polje (prim. sl.: debela, mastna zemlja), (pesn.) crassaque terga (agrorum) V.; crassum aurum Lucan., crassior arbor Plin., crassus pulvis Stat.
b) debel = gost: caligo inferûm Enn. ap. Ci., Thebis crassum caelum Ci., aër Ci., Boeotum in crasso iurares aëre natum H., crassoque sub aëre nasci Iuv., crassior caliginis aër Lucr., aër crassissimus Ci., crassa terra, crassissima regio mundi Ci., crassae tenebrae Ci. gosta, neprodorna, umbra Sil., nubis caligine crassā Lucr., ruit (ignis) atram ad caelum picea crassus caligine nubem V. z gosto, sajasto črno soparo, cruor V. zgoščena, strjena kri, sanguis crassior Plin., crassae paludes V. mlakužnata, aquae O. gosto, blatno vodovje, toda: crassae imber aquae Mart. v debelih kapljah lijoč; unguentum H., venenum Sil., medicamentum crassius Sen. ph., vitrum crassiore visu Plin. manj prozorno, crasse picare vasa, crasse illinere māla Col., crassius nitent gemmae Plin. bolj zamolklo, manj prozorno; kot subst. neutr.: nocturnā, si quid crassi (in vinis) est, tenuabitur aurā H.
c) vulg. (v označbo obsega) debel: nucleus crassus sex digitos Plin., arbores crassiores digitis quinque Ca., pollex crassior digitis ceteris Plin.

3. pren. debel = na debelo ustvarjen, debele (preproste, naravne) pameti, grob, zarobljen, neizobražen; (o osebah): senes Varr. ap. Non. topi, rusticus, abnormis sapiens crassāque Minervā H. debele pameti, crassiore Musā Q. bolj debele pameti, turba crassa Mart. neotesana; (o stvareh): infortunium Pl. debele, hude batine, neglegentia Dig. topa, crassiora nomina Mart. bolj prostaška, poëma crasse compositum H. neduhovito, crasse intellegere aliquid Sen. ph. le v grobem. — Od tod Crassus -ī, m Kras, Debeli, priimek Licinijevega rodu. Poseb.

1. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit (Bogati), pontifex maximus l. 212, slovel je po svojem pravoznanstvu, edil l. 211, cenzor l. 210, potem pretor, konzul l. 205, l. 204 se je kot prokonzul srečno bojeval s Hanibalom pri Krotonu, umrl l. 183: Ci., L.

2. P. Licinius Crassus, konzul l. 171, premagan pri Larisi od Perzeja: L., Iust.

3. C. Licinius Crassus Gaj Licinij Kras, brat in legat prejšnjega, bojeval se je v nesrečni bitki pri Larisi, konzul l. 168: L.

4. C. Licinius Crassus, tr. pl. l. 145: Varr., Ci.

5. P. Licinius Crassus Dives Muciānus Publij Licinij Kras Divit Mucijan, sin Publija Mucija Scevole, posinovljen od Publija Licinija Krasa Divita, pristaš Tiberija Grakha, izvrsten pravoznanec in govornik, popolnoma vešč grščine, konzul l. 131, poveljnik v vojni zoper Aristonika v Aziji, a premagan pri Levkah je padel na begu l. 130: Ci., L. idr.

6. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten, izobražen, duhovit, a miren govornik, konzul l. 95, odvzel je rimsko državljanstvo vsem zaveznikom, ki se niso mogli popolnoma dokazati, potem je upravljal Cisalpinsko Galijo; kot cenzor l. 92 je s svojim tovarišem Gnejem Domicijem Ahenobarbom izdal sloviti edikt zoper šole latinskih retorjev, umrl l. 91 v starosti 49 let: Ci. (ki mu je v svojem spisu De oratore pripisal najpomembnejšo vlogo), Plin., Q.

7. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit, oče triumvira Krasa, konzul l. 97, l. 87 je po Marijevih proskripcijah naredil samomor, da ne bi prišel v roke svojim sovražnikom: Ci.

8. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Divit, poveljnik v vojni zoper sužnje pod Spartakom, katerega je porazil in ubil l. 71; konzul l. 70 in 55, cenzor l. 65, triumvir s Cezarjem in Pompejem, poveljnik v vojni zoper Parte, ki so ga 8. VI. 53 pri Karah (Carrhae) premagali in ubili. Bil je na slabem glasu kot lakomnik, ki si je svoje premoženje (pozneje pregovorno) nagrabil z ne povsem poštenimi sredstvi: Ci., C., T. idr.

9.
a) njegov starejši sin M. Licinius Crassus Dives je bil najprej Cezarjev kvestor v Galiji, pozneje pa je upravljal Cisalpinsko Galijo: C.
b) mlajši sin P. Licinius Crassus Dives je bil Cezarjev legat v Galiji in izvrsten vojskovodja, ki se je izkazal tudi v partski vojni, v kateri je l. 54 padel; prijateljeval je s Ciceronom, ki hvali njegovo znanje, zgovornost in vrlino: Ci., C.

10. M. Licinius Crassus Muciānus Mark Licinij Kras Mucijan (prim. Crassus 5.) iz Mucijevega rodu, posinovljen od nekega Licinija Krasa, cesarski namestnik v Siriji od dobe Klavdija do Galbove smrti, Vespazijanov pristaš, pisatelj, poseb. geograf in naravoslovec: Plin., T., Suet. — Od tod adj. Crassiānus 3 Krasov (= triumvira Krasa): Crassiani exercitus clades Vell., Crassiana clades Plin., Fl.

crēber -bra -brum

1. bujno rastoč, bujen, bohoten, gost = gosto rastoč: lucus … crebro salicto oppletus Pl., cr. arbores, cr. rami C.; enalaga: creber arundinibus tremulis ibi surgere lucus coepit O., (Tiberis) creber ac subitus incrementis Plin. močna in naglo narasla.

2. gost = gosto drug ob drugem stoječ, obilen, mnogoštevilen: crebro pilo Varr., delectabatur crebro funali et tibicine Ci., cr. castella, crebris confecti vulneribus C., vigilias crebras ponere S., ignīsque quam creberrimos fieri … iubet S., cr. silva Lucr., nigrum ilicibus crebrum nemus, cebris freta concita terris V., creber procellis Africus V., cr. lumina L. in (pren.) Q., creberrima grando L., scutale, crebris suturis duratum L., nimis crebra sutura Cels., per sinus crebros labi O., volitare crebras per urbes Tib. iz mesta v mesto, cr. foramina Val. Max. luknja pri luknji, cr. fontes, cr. insulae, lapides crebris intervallis positi Cu.; (o osebah in abstr.): qui (Thucydides) ita creber est rerum frequentiā, ut … Ci. tako bogat z obiljem … , creber sententiis Q., oratio similis nivibus hibernis, id est crebra … Plin. iun. poln misli, crebrae venustaeque sententiae Ci., aptae crebraeque sententiae Q.

3. (časovno) pogosten, ponavljajoč se, mnogokraten: crebra mutatio coloris Ci., peccata crebra et iam cotidiana Ci., cr. sermones, crebrae (crebriores, creberrimae) litterae Ci., crebriores litterae nuntiique ad Caesarem mittebantur C., crebri rumores C., vulgi creber rumor T., crebrae voces militum audiebantur C., crebra inter se colloquia habere C., crebra proelia fiebant C., crebras ex oppido excursiones faciebant C., multitudinem … in agris collocavit crebrisque excursionibus locupletavit N., crebris micat ignibus aether V. od neprestanih bliskov, creber ictus Lucr., crebri ictus V., H., Suet., crebri amplexus O., crebris totius contionis sibilis vexari Val. Max., crebros edere gemitus Cu. ali (pesn.) crebros dare gemitus O., crebra iactatio cervicum Cu., creber dolor, crebriore vomitu uti Cels., ictus (utrip žile) creber aut languidus Plin., cr. anhelitus, pedis supplosio crebra Q., quae apud Sallustium rara fuerunt, apud huc crebra sunt et paene continua Sen. ph., cr. mortes T.; pesn.: labat ariete crebro ianua V. po ponavljajočih se sunkih z ovnom, prim.: iam crebris arietibus saxorum compage laxatā Cu.; enalaga (o osebah): cum crebri afferrent nuntii male rem gerere Darium N., crebros exploratores in Suebos mittere C.; acc. neutr. pl. crebra kot adv. = večkrat, ponavljaje: victor equus … pede terram crebra ferit V., crebra revisit ad stabulum (mater) Lucr. (po drugih je crebra nom. fem. sg., sc. mater).

4. predikativno pri glag. nam. adv. crebre = gosto, pogosto(ma), ponavljaje: semen serito crebrum Ca. gosto (adv.), hostes crebri cadunt Pl. mož za možem, tam crebri ad terram accidebant quam pira Pl., saneque in eo creber fuisti Ci. ep. si večkrat razodel svojo misel o tem, in scribendo multo crebrior essem quam tu Ci. bi bil (jaz) … prizadevnejši v pisanju, crebri cecidere caelo lapides L. na gosto, non tam creber agens hiemem ruit per aequora turbo V., creber et adspirans rursus vocat Auster in altum V. zdržema vejoč, erratque aures et tempora circum crebra manus V. udarja pogosto, heros creber utraque manu pulsat Dareta V. večkrat. Sicer zlasti v prozi adv. abl. neutr. sg. crēbrō (komp. crēbrius, superl. crēberrimē) pogosto(ma), često, ponavljaje, večkrat, skoz in skoz, kar naprej, neprenehoma: Ca., Pl., Ter., Lucr., is, qui crebro dicat Ci., crebro dicentem interpellare C., quod Thrasea crebro dicere solebat Plin. iun., transferre verba cum crebrius tum etiam audacius Ci., crebrius hostias immolare Ci., creberrime commemorari a Stoicis Ci., est mihi purgatam crebro qui personet aurem H., crebro respicere Romam O., vehementer et crebro spirare Cels., crebro tussire et exspuere Q., nomen crebro usurpare Plin., crebrius quatere alas Plin., crebro ventitare T., crebro commemorare Suet., creberrime acclamare Suet.; variacija s saepe: crebro Catulum, saepe me, saepissime rem publicam nominabat Ci. Adv.
a) crēbrē, toda le pri Vitr.: alnus crebre fixa gosto.
b) crēbriter ponavljaje, kaj pogosto, kaj često, le pri Vitr. in Ap.

creer [-ey-] verjeti; verovati; meniti, misliti; zaupati, smatrati (za)

creer conveniente imeti za pametno
creer de su obligación (de su deber) smatrati za svojo dolžnost
¿me cree V. tan tonto? me imate za tako neumnega?
¿quién iba a creerlo? kdo bi bil verjel kaj takega?
¡ya lo creo! to rad verjamem! seveda!
creer a uno sobre su palabra komu na besedo verjeti
creer a ciegas (a macha martillo, a ojos cerrados, a pie juntillas, a puño cerrado) slepo verjeti
creer en Dios verovati v boga
creer(se) de ligero s prevelikim zaupanjem verjeti
creerse domišljati si, imeti se za; drug drugemu verjeti
creerse de habladurías govoricam verjeti
creerse en la necesidad (de) videti se prisiljenega (da)

Cremūtius 3 Kremucij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. A. Cremutius Cordus Avel Kremucij Kord, zgodovinopisec v času Tiberija; ker je bil temu cesarju sumljiv zaradi svoje prostodušnosti (v svojem zgodovinskem delu je namreč slavil Marka Bruta in imenoval Gaja Kasija za zadnjega Rimljana), je moral umreti: Sen. rh., Sen. ph., T., Cremuti libertas Q.

Creūsa -ae, f (Κρέουσα) Kreúza,

1. tudi Γλαύκη imenovana hči korintskega kralja Kreonta, Jazonova žena potem, ko je bil zavrgel Medejo, ki je zato svojo tekmico sežgala z gorljivim zastrupljenim oblačilom ali po poznejšem mitu z gorljivo krono: O., Pr., Hyg., Sen. tr. (prim. H. Epod. 5, 64).

2. Priamova hči, Enejeva žena: V.

3. mesto v Beotiji s pristaniščem: L.; isto tudi Creusis -idis, f (Κρεῦσις) Krevzida: Mel.