Franja

rôka (-e) f

1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente

3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani

6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

8. pren.
biti od rok essere fuori mano

9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani

rôka mano f ; (do rame) brazo m

roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
roka! (nogomet) ¡mano!
roke kvišku! ¡manos arriba!
od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
z mojstrsko roko de mano maestra
z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
(na)pisan z roko escrito a mano
s polnimi rokami a manos llenas
(osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
železna roka mano f de hierro
z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
stisk rok(e) apretón m de mano(s)
on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
to je v božjih rokah Dios dirá
brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
imeti srečno roko tener buena mano
imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
oditi praznih rok irse con las manos vacías
pasti v slabe roke caer en malas manos
položiti roko na koga poner a alg la mano encima
prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
viti roke retorcerse las manos
vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
živeti iz rok v usta vivir al día
roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes

rožic|a [ó] ženski spol (-e …) das Blümchen, das Röslein
biti v rožicah einen Schwips haben, beschwipst/angesäuselt/besäuselt/beduselt/angeheitert sein, in Weinlaune sein, po pivu: bierselig sein
figurativno ni mu/ji z rožicami postlano er/sie hat nichts zu lachen, er/sie ist nicht auf Rosen gebettet
saditi rožice figurativno schöne Worte machen, schönreden

róžica botanika small rose; floweret; »v rožicah« (figurativno) tipsy, convivial

biti v róžicah (figurativno) to be tipsy, to be half seas over
življenje ni z róžicami postlano life (these days) is no bed of roses
ni mi z róžicami postlano v življenju (figurativno) my life is no bed of roses
z róžicami mu je postlano (figurativno) he is on a bed of roses, he is in clover

róžica (-e) f

1. dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
zdravilne rožice erbe medicinali
nabirati rožice cogliere fiori

2. pren. donna giovane, graziosa

3. (cvetica) bouquet franc. (del vino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
pren. biti v rožicah essere alticcio
(v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato

sedm|i [ê] (-a, -o) der/die/das siebente, siebte
figurativno biti v sedmih nebesih im siebenten Himmel schweben

sêdmi (-a -o) numer. settimo (7^o, VII); sette:
sedmi v mesecu il sette del mese
danes smo sedmega (v mesecu) oggi è il sette (del mese), oggi ne abbiamo sette
predavanje se začne ob sedmih la lezione inizia alle (ore) sette
pren. biti v sedmih nebesih essere al settimo cielo
kovati v sedmo nebo portare alle stelle
predstavniki sedme sile i rappresentanti del quarto potere (della stampa)
alp. sedma stopnja settimo grado
rel. sedmi zakrament il settimo sacramento (matrimonio)
sedma božja zapoved: ne kradi il settimo comandamento: non rubare

senc|a [é] ženski spol (-e …)

1. der Schatten (tudi figurativno), ostra: Schlagschatten, polna: Kernschatten, telesa: Körperschatten
Zemljina senca astronomija Erdschatten
igra luči in senc das Schattenspiel
kraljestvo senc das Reich der Schatten
brez sence schattenlos
biti v senci im Schatten stehen
kralj v senci der Schattenkönig
vlada v senci die Schattenregierung, Gegenregierung
ki daje senco [schattenspendend] Schatten spendend
metati senco na (jemanden/etwas) beschatten
figurativno postaviti v senco koga (jemandem) die Schau stehlen
boj za oslovo senco ein Streit um Kaisers Bart
živeti v senci ein Schattendasein führen

2.
astronomija črna/polna senca der Kernschatten

3.
samo senca (odblesk) der Abglanz, (slab posnetek) der Abklatsch

4. (zelo malo)
samo senca eine Spur
niti sence keine Spur
senca upanja ein Hoffnungsschimmer

5. (zasledovalec) der Beschatter, der Schatten

sestav|a¹ ženski spol (-e …) (struktura) die Zusammensetzung (krvi Blutzusammensetzung), die Beschaffenheit (tal die Bodenbeschaffenheit); (zgradba) der Aufbau, das Gefüge; (postavitev, namestitev) die Aufstellung ( športmoštva Mannschaftsaufstellung), die Bildung (vlade die Regierungsbildung)
sestava tal geološka: geologischer Unterbau
biti v sestavi česa (einer Sache) angehören (v sestavi okrožja kreisangehörig)

síla (moč) power, might; (krepkost) vigour; (potreba) necessity; (jakost) strength; (silovitost) vehemence; (nasilje) violence, force; (težava) difficulty, trouble; (prisila) compulsion, constraint, coercion; (beda) want, need, pinch; (stiska) emergency, neediness; (pritisk) pressure; (nevarnost) danger, emergency; (nuja) urgency, necessity

v síli in case of emergency (ali of need, of necessity)
s sílo by force, forcibly, with violence, by strong-arm methods
z vsemi sílami with might and main
pod sílo okoliščin, razmer under the stress of circumstances
po síli (nerad) forced, under compulsion, unwillingly, reluctantly, perforce
če je síla if need be, if need arise
to je višja síla it is a case of needs must (ali of overwhelming odds, of vis maior)
groba síla violence
konjska síla horsepower (krajšava: HP)
gonilna síla motive power
višja síla force majeure, Act of God
naravne síle natural forces, forces of nature
kopne síle vojska land forces pl
pomorske síle vojska naval forces pl, navy
pomorska síla naval power
síla (ogromno) ljudi a great number of people
enota síle unit of force
moment síle moment of a force
delovna síla manpower
politika síle power politics pl
vodna síla water (ali hydraulic) power
oborožene (vojaške) síle armed (military) forces pl
Kraljeva Zračna Sila Royal Air Force
klic v síli emergency call
izhod v síli emergency exit
biti v veliki síli (stiski) to be in great distress (ali need)
ni mu síle he is not in bad circumstances, he is doing well
ni síle (= ne mudi se) there's no hurry, it is not urgent
ni nobene síle there is no hurry
to je za sílo (= začasno) this is a makeshift, this is a stopgap, this is a temporary substitute
síla (strašno) vroče je it is extremely hot
síla ima večjo moč kot pravica might before right
napeti vse (svoje) síle to do one's utmost, to make every effort, to do one's best, to do all one can; to tax one's powers to the utmost; to use every exertion; to stir heaven and earth; to leave no stone unturned
síla kola lomi needs must when the devil drives, necessity knows no law
v síli hudič muhe žre (figurativno) drowning men catch at straws, beggars can't be choosers
(tudi) s sílo se ne da vsega doseči (figurativno) you can take a horse to the water but you can't make him drink
ukloniti se síli to give way to compulsion, to act under compulsion (ali duress)
v síli spoznaš pravega prijatelja a friend in need is a friend indeed

sindikat samostalnik
1. (združenje zaposlenih) ▸ szakszervezetProti predlogu plačnega zakona je včeraj protestiral tudi policijski sindikat. ▸ Tegnap a rendőrszakszervezet is tiltakozott a bértörvényjavaslat ellen.Najbolj novemu zakonu nasprotuje sindikat kmetov, ki je že zahteval spremembo. ▸ Az új törvény ellen leginkább a gazdák szakszervezete tiltakozik, amely már követelte a törvény módosítását.Povezane iztočnice: reprezentativni sindikat

2. (združenje podjetij) ▸ szindikátusIz sindikata bank utegne izstopiti še zadnja tuja banka. ▸ Az utolsó külföldi bank is kiléphet a bankszindikátusból.
Zaradi velikosti posameznega posojila in interesov posameznih bank organizirajo banke t.i. sindikat bank, ki skupno nastopa pri najemu posojil s strani posojilojemalca. ▸ Az egyes hitelek nagysága és az egyes bankok érdekei miatt a bankok szindikátusba szerveződnek, hogy közösen járjanak el a kölcsönigénylő hitelfelvételénél.Bančni sindikat (konzorcij) ponuja namreč posojilojemalcu celoten znesek pod enakimi pogoji. ▸ A bankszindikátus (konzorcium) ugyanis a hitelfelvevőnek a teljes összeget azonos feltételek mellett ajánlja fel.
Komite združuje v prvi vrsti predstavnike združenj malih sirarjev in t. i. sindikatov (v Franciji) oz. konzorcijev (v Italiji) za posamezne sire s kontroliranim poreklom, poleg teh pa tudi posamezne sirarje ter strokovnjake s področja sirarstva. ▸ A bizottság elsősorban a kistermelők szövetségeinek és az ellenőrzött eredetű egyedi sajtok úgynevezett szindikátusainak (Franciaországban) vagy konzorciumainak (Olaszországban) a képviselőit, valamint egyéni sajtkészítőket és a sajtkészítés szakértőit tömöríti.

situácija situation; (položaj) position; (okolnosti) circumstances pl; state of affairs

biti kos, dorasel situáciji to be equal to the situation
rešiti situácijo to save the situation
situácija je videti brezupna things pl look desperate
biti v zelo nerodni situáciji to be caught (ali landed) in a very uncomfortable (ali awkward, embarrassing, sticky) situation
situácija se je poslabšala the situation has deteriorated
obvlad(ov)ati situácijo to be master of the situation
zadostiti zahtevam situácije to meet the demands of the situation

sklad⁴ moški spol (-a …)
v skladu z gemäß (dem), zakonom: laut (laut Gesetz), in Einklang mit, -gemäß, -mäßig, -gerecht, -konform
(z dogovorom absprachegemäß, verabredungsgemäß, vereinbarungsgemäß, z lovskimi pravili weidgerecht, z načrtom plangemäß, planmäßig, planungsgerecht, z naročilom auftragsgemäß, z navodili instruktionsgemäß, weisungsgemäß, z normo normgerecht, normgemäß, normenkonform, s pogodbo vertragsgemäß, s potrebami bedarfsgerecht, s predpisi ordnungsmäßig, ordnungsgemäß, vorschriftsgemäß, vorschriftsmäßig, s programom programmgemäß, z resnico wahrheitsgetreu, s statutom statutengemäß, s tradicijo traditionsgemäß, z učnim načrtom lehrplanmäßig, z ustavo verfassungsgemäß, verfassungsmäßig, z zakonom/zakoni gesetzmäßig, rechtmäßig)
biti v skladu z im/in Einklang stehen mit, (einer Sache) entsprechen, sich vereinen lassen (mit)

sklád

1. (fond) fund, funds pl

amortizacijski sklád sinking fund
skupni sklád joint fund
bolniški sklád sick fund
obratovni sklád trading fund, working fund
pokojninski sklád pension fund
rezervni sklád reserve fund
tekoči sklád mobile funds pl

2. geologija stratum, pl -s, strata; layer

lega skládov arrangement of strata

3. (skladanica)

sklád drv a stack (ali a pile) of firewood

4. (skladnost) accordance, harmony

v skládu z in compliance with, in accordance with
biti v skládu z to harmonize with, to correspond to, to be consistent with
skušali bomo spraviti vaše želje v sklád z našimi koristmi we shall try to reconcile your wishes with our interests
to ni v skládu z mojim prepričanjem that is not in accordance with my beliefs
spraviti v sklád z to harmonize, to reconcile, to bring into harmony with
delati v skládu to act in conformity with

sklád ekon fondo m ; geol estrato m ; (drv) pila f ; (skladnost) acuerdo m ; armonía f

amortizacijski (rezervni) sklad fondo de amortización (de reserva)
biti v skladu z concordar, armonizar con, ser compatible con; cuadrar con
spraviti v sklad armonizar, concertar, conciliar

sklàd composition ženski spol , assemblage moški spol ; (kamnin) assise ženski spol , couche ženski spol , lit moški spol, geologija strate ženski spol (drv) pile ženski spol , tas moški spol ; (papirja) liasse ženski spol ; (denarja) fonds moški spol , caisse ženski spol ; (skladnost) accord moški spol , harmonie ženski spol , concordance ženski spol , conformité ženski spol

amortizacijski (rezervni) sklad fonds d'amortissement (de réserve)
biti v skladu z concorder, être en harmonie avec, s'accorder avec quelque chose, correspondre à, être conforme à quelque chose
spraviti v sklad harmoniser, concilier, accorder, mettre d'accord

sklàd (skláda) m

1. (debelejša plast kamenin) banco, strato:
sklad premoga banco di carbon fossile

2. ekst. monte, catasta, pila:
sklad knjig una catasta di libri

3. ekon. fondo, cassa; monte; fondazione:
cilj sklada je štipendiranje sposobnih dijakov la fondazione ha per scopo l'assegnazione di borse di studio agli studenti meritevoli
nagradni sklad monte premi
poslovni sklad fondo di esercizio
plačni sklad fondo salari
dopolnilni sklad cassa integrazione
ekst. investicijski sklad fondo di investimento
Mednarodni monetarni sklad Fondo Monetario Internazionale (FMI)

4.
biti v skladu accordarsi
ne biti v skladu contrastare, stonare
spraviti v sklad (uskladiti) coordinare

sklàd -áda m geol.
1. strat
2. stivă
3. fin. fond; fundaţie
4. potrivire, acord, armonie
□ biti v skladu a corespunde, a se potrivi

skladíšče magasin moški spol , dépôt moški spol , entrepôt moški spol

skladišče blaga dépôt de marchandises, entrepôt, stock moški spol (ali fonds moški spol) de marchandises
lesno skladišče chantier moški spol de bois
skladišče za premog, oglje entrepôt de charbon, de houille
proviantsko skladišče magasin de vivres
tovorno skladišče hangar moški spol (ali entrepôt) à marchandises
skladišče vina entrepôt de vins, chai moški spol
biti v skladišču être en magasin (ali en chantier)
spraviti v skladišče emmagasiner, entreposer, stocker

skrájen utmost, uttermost, outermost, pesniško outmost, extreme; (zadnji) last, the very last

skrájna (najvišja) cena best, highest possible price
skrájna (najnižja) cena the lowest, the rock bottom price
skrájni čas je it's high time
v skrájnem primeru in case of necessity
skrájno prislov extremely, exceedingly, in the highest degree
skrájna meja, sila extremity
v skrájni potrebi (sili) in greatest need
skrájni konec the uttermost end
skrájna nevednost abysmal ignorance
skrájna nevarnost utmost peril
skrájna ponudba the lowest offer
skrájne važnosti of utmost importance
skrájni rok za dobavo je 1. december the latest term for delivery is the 1st of December
seči po skrájnih ukrepih to have recourse to extreme measures
živeti, biti v skrájni bedi to be in the greatest misery (ali in extreme need)