Franja

képa (zemlje) terrón m

snežna kepa bola f de nieve
kepa zlatá pepita f de oro

klavzul|a ženski spol (-e …) die Klausel, -klausel (imetniška Inhaberklausel, indeksna Index klausel, o arbitraži Schiedsklausel, o indeksu cen Preisindexklausel, o največjih ugodnostih Meistbegünstigungsklausel, o pridržku Vorbehaltsklausel, o transferju Transferklausel, konkurenčna Konkurrenzklausel, Wettbewerbsklausel, menična Wechselklausel, monopolna Monopolklausel, omejevalna Sperrklausel, rekta Rektaklausel, tečajna Kursklausel, valutna Valutaklausel, Währungsklausel, zaščitna Schutzklausel, zlata Goldwertklausel, Goldklausel)
salvatorična klavzula salvatorische Klausel
aretacijska klavzula der Sperrvermerk

kokóš hen, (mlada) pullet

kokóš valilka sitting hen
vodna kokóš water hen
tudi slepa kokóš zrno najde sometimes fortune favours fools
zaklati kokóš, ki leže zlata jajca (figurativno) to kill the goose that lays the golden eggs

kokóš (-i) f

1. gallina; pollo:
krmiti kokoši dare il becchime alle galline
zaklati kokoš tirare il collo alla gallina
kokoši dobro, slabo nesejo le galline fanno, non fanno le uova
jesti kokoš mangiare carne di pollo
domača kokoš gallina ruspante
pren. hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pren. biti mokra kokoš essere un pulcino bagnato
pren. kokoš, ki nosi zlata jajca la gallina dalle uova d'oro

2. zool. (samica nekaterih na tleh živečih ptic) femmina (di fagiano, urogallo e sim.)
PREGOVORI:
stara kokoš, dobra juha gallina vecchia fa buon brodo

kolajn|a ženski spol (-e …)

1. der Orden

2. šport die Medaille, -medaille (zlata Goldmedaille)

3. die Schaumünze, spominska: Denkmünze

kolájna (-e) f medaglia; decorazione; onorificenza; pren. šalj. patacca:
bronasta, srebrna, zlata kolajna medaglia di bronzo, d'argento, d'oro
olimpijska kolajna medaglia olimpionica
odlikovati koga s kolajno za hrabrost, za zasluge decorare qcn. della medaglia al valor militare, al valor civile

kron|a² [ó] ženski spol (-e …) na zobeh: die Krone, die Zahnkrone (porcelanska Porzellankrone, preoblečena Verblendkrone, zlata Goldkrone)
narediti krono na zobu: (einen Zahn) überkronen

kukavic|a¹ ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Kuckuck
bleščeča kukavica Glanzkuckuck
čopasta kukavica Häherkuckuck
deževna kukavica Regenkuckuck (rdečeoka Rotaugen-Regenkuckuck, rumenokljuna Amerikanischer Regenkuckuck)
ostrogasta kukavica Sporenkuckuck (senegalska Senegal-Sporenkuckuck, meniška Mönchs-Sporenkuckuck)
prava kukavica Echter Kuckuck
svilena kukavica Seidenkuckuck
štiriperutna kukavica Vierflügelkuckuck
kukavica tekačica Rennkuckuck
zlata kukavica Goldkuckuck

lacūna -ae, f (lacus)

1. luknja, rupa, (nečkasta) kotanja, globel, glob, glob(oč)ina, jama, jarek, draga, grapa, brezno: in pavimento non audeo facere lacunam Varr., quā aratrum vomere lacunam facit, sulcus vocatur Varr., caecas lustravit luce lacunas Ci. (Arat.), lacunarum vestigia Lucr., solent eadem in lacunis nata esse Vitr. v (zemeljskih) usedih, ut (pavimenta) non habeant lacunas Vitr. globeli(c), proni foraminis lacunae Ap., scopulorum lacunae Aus., rare, rege, lacunarum vertigo Amm., lacuna palustribus aquis interfusa Amm. brezno, lacunas facere ad pisces capiendos Vulg. jame.

2. occ.
a) luža, mlaka, močvir(je), barje, muža, tolmun, ribnik, vodnjak: tenebras Orci visat vastasque lacunas Lucr., multosque lacus multasque lacunas (po drugih: lucunas, gl. spodaj na koncu gesla) in gremio gerere Lucr., totae solidam in glaciem vertere lacunae V., cavae tepido sudant humore lacunae V., tenet ima lacunae lenta salix O., voragines lacunaeque Cu., siccare lacunas Stat., siccae palus lacunae Mart.; pesn. v pl. = morske globine, morska žrela, morski požiralniki, morski tolmuni: salsae lacunae Lucr., Neptuniae l. Auctor ap. Corn.
b) globelica, kotanjica na živalskem ali človeškem telesu: sub ea (sc. supercilia equorum) lacunae Varr., sint modici rictus parvaeque utrimque lacunae O., labrum superius sub ipsa medietate narium lacunā quādam levi … signavit dens Lact.

3. metaf. luknja, praznina = pomanjkanje, pomanjkljivost, škoda, izguba: explere duplicem istam lacunam Varr., ut illam lacunam rei familiaris explerent Ci., de Caelio, vide, quaeso, ne qua lacuna in auro sit Ci. ep. da ne bo kake izgube zlata (pri zlatu), minima illa labes et quasi lacuna famae Gell. oni neznatni madež in (ali), če smem tako reči, vrzel v (na) naši časti. — Soobl. lucūna -ae, f (v zelo dobrih rokopisih Lukrecijevih in Vergilijevih pesnitev).

lame¹ [lam] féminin klina, rezilo, ostrina; tenka ploščica

lame aiguë, émoussée du couteau ostro, skrhano rezilo noža
lame d'or zlata pena
lame de rasoir, de scie klina britve, platnica žage
une fine lame (figuré) dober mečevalec
visage masculin en lame de couteau dolg in tanek obraz

later -eris, m (prim. gr. πλίνϑος žgani kamen, opeka) opeka, žgani kamen, poseb. sušen na soncu (naspr. testa): later aut caementum Ci., parietes ex lateribus extruere C., l. quadratus (kolekt.) Varr. fr., l. coctilis Varr. ali l. coctus Cu., Vitr., Mart., Iust. ali l. testaceus Vitr. žgana opeka, žgani kamen, naspr. l. crudus Vitr., Cu. nežgana opeka, lateres coquere Vitr. žgati, lateres ducere Vitr. ali fingere Plin. delati; preg.: laterem lavare Ter. = „metati bob ob steno“, zastonj se truditi; metaf.: l. argenteus, aureus Varr. fr., Plin. srebrna, zlata šibika.

lavadero moški spol pralnica; pralnik

lavadero de oro izpiranje zlata

laveur, euse [-vœr, öz] masculin, féminin umivač, -lka, izpiralec; féminin pralni stroj

laveuse-essoreuse féminin pralni stroj s centrifugo
laveurse féminin de linge perica; pralni stroj
laveur d'or izpiralec zlata
laveurse féminin de vaisselle stroj za pomivanje posode; pomivalka
laveur de voiture pralec avtomobila

legulus -ī, m (legere) nabiralec, nabirač, pobiralec, pobirač (zlasti z drevesa padlih oliv): legulos quot opus erunt, praebeto et strictores Ca., ab legendo leguli, qui oleam aut qui uvas legunt Varr., leguli auri Nol. zlatosledci, iskalci zlata.

lēmniscus -ī, m (gr. λημνίσκος)

1. okrog venca se vijoči in z njega viseči barvast trak, sprva volnen ali iz lipovega lubja, pozneje (v obdobju Krasa in pozneje) iz dragocenih tkanin, pogosto celo iz zlata ali srebra. Take trakove (= puniceae taeniae V., prim. philyra) so skupaj z venci ali same podarjali gostom pri pojedinah kot znamenje posebnega odlikovanja, pesnikom (ob palmovi vejici) kot najčastnejši dar, v Rim vračajočim se zmagovalcem pa so jih metali: Pl., Plin., Suet., Aus., P. F., coronas lemniscosque iacientes L.

2. pukanica, napuljena preja, starejše opuljki, bacelj preje: P. Veg.

lesketáti se (-ám se) imperf. refl.

1. luccicare, brillare, (ri)splendere, scintillare, sfavillare:
rosa se lesketa la rugiada luccica
oči se lesketajo od vznemirjenja gli occhi luccicano dal turbamento
v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov nel salone era tutto uno scintillio d'oro e di perle

2. pren. biancheggiare

ležíšče (-a) n

1. giaciglio; piazza (del letto); posto letto:
postelja z dvema ležiščema letto a due piazze
v planinski koči je petdeset ležišč il rifugio dispone di cinquanta posti letto

2. (nahajališče) giacimento:
ležišče zlata giacimento aurifero
ležišča premoga, nafte, plina giacimenti di carbone, petrolio, gas

3. (mesto, na katerem kaj leži) sede;
ležišče naboja camera di caricamento
anat. ležišče organa sede dell'organo
jur. trdo ležišče carcere duro

libro m

1. knjiga:
libro di devozione relig. molitvenik
libro di testo šol. učbenik
libro bianco polit. bela knjiga
libro dei sogni sanjske bukve
parlare come un libro stampato šalj. govoriti kot strgan dohtar

2. knjiga (enota literarnega besedila)

3.
libri pl. pren. študij:
lasciare i libri opustiti študij

4.
libro paga plačilna knjiga
libri contabili knjigovodske knjige
libro d'oro zlata knjiga

5. bot. lub

lijèčak -čka m (ijek.), léčak m (ek.) zdravilce; v prisl. rabi malo: to je rudača, a zlata u njoj ni za liječak zlata pa v njej niti za lek

livre¹ [livr] masculin knjiga

grand livre glavna knjiga
à livre ouvert brez priprave, z lista, gladko, tekoče
livre de lecture čitanka
livre de compte, de comptabilité računovodska knjiga
livre d'images slikanica
livre de chansons, (religion) de cantiques pesmarica
livre de chevet najljubša knjiga
livre foncier zemljiška knjiga
livre de cuisine kuharska knjiga
livre blanc, jaune (politique) bela, rumena knjiga
livre de bord ladijska knjiga
livre de caisse blagajniška knjiga
livre des hôtes knjiga gostov
livre d'inventaire inventarna knjiga
livre d'or zlata knjiga
livre scolaire šolska knjiga
livre relié vezana knjiga
livre pour la jeunesse mladinska knjiga
livre journal (commerce) dnevnik
livre d'occasion antikvarična knjiga
livre de prières molitvenik
livre spécialisé, technique strokovna knjiga
livre des recettes (ali des entrées), des dépenses knjiga dohodkov, izdatkov
amateur masculin de livres ljubitelj knjig
bureau masculin du livre foncier zemljiko knjižni urad
clôture féminin annuelle des livres (commerce) letni zaključek
échange masculin de livres zamenjava knjig
location féminin de livres izposojevanje knjig
loueur masculin de livres izposojevalec knjig
teneur masculin de livres knjigovodja
tenue féminin des livres (en partie double) (dvojno) knjigovodstvo
être sur le livre rouge biti na črni listi
arrêter, balancer, clôturer les livres (commerce) zaključiti knjige
inscrire dans, porter sur les livres vknjižiti, vnesti v knjige
sécher, pâlir sur les livres vedno pri knjigah čepeti