Franja

bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place

je (= se nahaja) there is
so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
kaj je s teboj? what is the matter with you?
toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
bíti brez denarja to be short of money
bíti brez premoga to be short of coal
po čem je kruh? how much is (the) bread?
koliko je do postaje? how long does it take to the station?
bodi previden! be careful!
on je iz Londona he is (ali comes) from London
kdo je? who is there?
kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
kaj Vam je? what is the matter with you?
nič mi ni there is nothing the matter with me
slabó mi je I feel sick
jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
naj bo takó! arhaično let it be so!
naj bo (to), kot hoče! be that as it may
naj bo tako ali tako in either case
to bo dovolj this will do
kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
ni mi za... I don't care for...
za to mu ni he does not care about it
nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
ni mi do šal I am in no mood for joking
to ni (nič) zame that is not in my line
nič ni bilo iz tega nothing came of it
ni mi do poezije I have no time for poetry
mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
vem, pri čem sem I know where I stand
on je proti meni he has set his face against me
hiša je v gradnji the house is being built
bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

biti blažen med ženami frazem
(o družbi žensk) približek prevedka ▸ körülrajongják a nők
Kot športnik je bil vedno obkrožen z moškimi, danes pa je blažen med ženami. ▸ Sportolóként mindig férfiak vették körül, ma pedig körülrajongják a nők.

biti v istem čolnu frazem
(soočati se z istimi težavami) ▸ egy csónakban eveznek
Podnebne spremembe in onesnaženje nas silijo k razmišljanju, da smo vsi v istem čolnu. ▸ Az éghajlatváltozás és a környezetszennyezés azt a gondolatot erősíti bennünk, hogy mindannyian egy csónakban evezünk.
Evropa in Amerika nista več v istem čolnu, kakor sta bili pred Bushevim predsedovanjem. ▸ Európa és Amerika már nem evez ugyanabban a csónakban, mint Bush elnöksége előtt.
Vsi smo namreč po njegovem mnenju v istem čolnu in če gre dobro podjetju, gre dobro tudi zaposlenim. ▸ Szerinte mindannyian egy csónakban evezünk, és ha a vállalatnak jól megy, akkor a munkavállalóknak is.

bítje² (-a) n

1. essere; organismo, ente:
človek je razumno bitje l'uomo è un essere intelligente
mikroskopsko majhno bitje organismo microscopico
biol. enocelično bitje essere unicellulare
rel. najvišje bitje Bog Dio, essere supremo

2. ekspr. essere; persona; creatura; coso:
prehitelo me je bitje v čeladi mi sorpassò un coso munito di casco
bitje z drugega planeta alieno

3. knjiž. esistenza, vita

bitk|a ženski spol (-e …) die Schlacht (pomorska Seeschlacht, zračna Luftschlacht), (boj) das Gefecht (zračna Luftgefecht, pomorska Seegefecht)
bitk narodov Völkerschlacht
besedna bitk Wortgefecht, (prepirček) das Geplänkel
prizor bitke slika: das Schlachtenbild
bojevati bitko eine Schlacht schlagen
spustiti se v bitko z (jemandem) eine Schlacht liefern

bitum|en moški spol (-na …) das Bitumen; der Teer
grelec za bitum der Bitumenkocher
obdelati z bitumom teeren
obdelava z bitumom die Teerung

bivalíšče domicilio m ; residencia f ; lugar m de residencia

brez stalnega bivališča sin domicilio fijo
z bivališčem v ... domiciliado en...
menjati svoje bivališče cambiar de domicilio

bivalna skupnost stalna zveza
(bivalni objekt z oskrbo) ▸ lakóközösség

bivša samostalnik
(nekdanja partnerica) ▸ ex, ex-barátnő, volt barátnő, excsajNeki fant mi je na primer ves čas govoril, da je bila pa njegova bivša res prava. ▸ Az egyik srác például állandóan arról beszélt, hogy az exe tényleg az igazi volt.
Če reče moški, da je bil seks z bivšo slab, zanesljivo laže. ▸ Ha egy férfi azt mondja, hogy az ex-barátnőjével rossz volt a szex, biztosan hazudik.
Videti svojega dragega med neobveznim in čisto prijateljskim pogovorom z njegovo bivšo je lahko izredno pomirjujoče. ▸ Látni a kedvesedet egy kötetlen és teljesen baráti beszélgetés közben a volt barátnőjével rendkívül megnyugtató tud lenni.

bivši pridevnik
1. (o nekdanjem partnerju) ▸ volt, exSem ločen, zaradi dveh otrok sem stanovanje pustil bivši ženi. ▸ Elváltam, és a két gyermekünk miatt a lakást otthagytam a volt feleségemnek.
2. (o preteklem statusu osebe) ▸ volt, korábbi Bivši predsednik ima tudi pravico do uporabe pisarne in službenega vozila z voznikom. ▸ A volt elnök egy iroda és egy sofőr vezette hivatali gépjármű használatára is jogosult.Svojih bivših sodelavcev se tudi spomnim ne več. ▸ A volt munkatársaimra már nem is emlékszem.Potem so prišle počitnice in srečal sem bivšega učenca, ki je osnovno šolo končal že pred leti. ▸ Aztán jött a vakáció, és találkoztam egy volt tanítványommal, aki már évekkel ezelőtt befejezte az általános iskolát.

3. (kar ne obstaja več) ▸ egykori, korábbi, volt, régiV bivši državi so mnogi uredniki, predvsem glavni uredniki velikih medijev, odhajali v politiko. ▸ A korábbi országban sok szerkesztő, különösen a nagy médiumok főszerkesztői mentek el politikusnak.V krajevni skupnosti so se po dolgih letih pričela obnovitvena dela v objektu bivše osnovne šole. ▸ A helyi önkormányzat hosszú idő után megkezdte a felújítási munkálatokat az egykori általános iskola épületében.

bižuterija samostalnik
1. (cenen nakit) ▸ bizsu, csecsebecseSopomenke: kič

2. (trgovina) ▸ bizsubolt, kiegészítők [üzlet]
Bižuterije so naslonjene ob banke in butike. ▸ A kiegészitőket áruló üzletek a bankok és butikok mellett találhatók.

blag|o² [ó] srednji spol (-a …)

1. (material) das Gut (za barvanje Färbegut, carinsko Zollgut, investicijsko Investitionsgut, oproščeno carine Freigut, ukradeno Diebesgut); Güter množina (prevoz blaga die Güterbeförderung, odprava blaga die Güterabfertigung)

2. trgovsko: (roba) die Ware (deficitarno Mangelware, izvozno Ausfuhrware, z napako Fehlware, z zajamčeno kakovostjo Qualitätsware, industrijsko Fabrikware, mešano Gemischtwaren, tihotapsko Schmuggelware, tržno Handelsware)
vrednost blaga der Warenwert
vzorec blaga die Warenprobe
trgovina z mešanim blagom die Gemischtwarenhandlung

3. artikli: der Artikel, Artikel množina (blago z znamko Markenartikel, galanterijsko Galanteriertikel, tržno Handelsartikel)

4.
v blagu Sach-
(darilo die Sachspende, zadetek die Sachprämie, der Sachpreis)
|
pravica, vrniti kupljeno blago das Rückgaberecht
pravica zamenjati kupljeno blago das Umtauschrecht
|
trgovec z belim blagom der Mädchenhändler
trgovina z belim blagom der Mädchenhandel

blago samostalnik
1. (predmeti za prodajo) ▸ cikk, áru, árucikkPovezane iztočnice: levantinsko blago, množično blago, potrošno blago, terminsko blago

2. (tkanina) ▸ anyag, ruhaanyag, szövet

blagó (roba) goods pl, merchandise; ZDA wares pl; commodity, commodities pl; article; (tekstil) material, textile, cloth, stuff

blagó v carinskem skladišču bonded goods
blagó za damsko obleko dress material
luksuzno blagó luxury goods
lončarsko blagó hollow ware
kolonijalno blagó groceries
mešano blagó assorted goods
najboljše blagó prime goods
neprodajno blagó a drug on the market
prvovrstno (drugovrstno) blagó firsts (seconds) pl
slabo blagó inferior goods
subvencionírano blagó subsidized goods
tekstilno blagó textiles pl
tkano blagó fabric, tissue
volneno blagó woollen goods
vozno blagó freight
blagó na poti goods in transit
dobava blaga supply, purveyance
dostava, izročitev blaga delivery
pošiljka blaga (z vlakom) consignment, (z ladjo) shipment
skladišče blaga warehouse
zaloga blaga stock
dobro blagó se samo hvali good wine needs no bush

blagó (živilo) denrée ženski spol ; marchandise ženski spol , bien(s) moški spol, (množina) , (živina) bétail moški spol

kolonialno blago denrées ženski spol množine coloniales
malovredno blago (marchandise ženski spol de) pacotille ženski spol, camelote ženski spol
potrošno blago articles moški spol množine de consommation courante, articles de grande consommation
tihotapsko blago marchandise de contrebande
izmenjava blaga échange moški spol de marchandises; (za obleko) étoffe ženski spol, tissu moški spol
volneno blago lainage moški spol, étoffe ženski spol de laine
trgovina z belim blagom traite ženski spol des blanches

blagó (-á) n

1. trg. merce; prodotti, articoli:
dobaviti, prodajati blago fornire, vendere la merce
plačevati v blagu pagare in natura
industrjsko blago prodotti industriali
blago za široko potrošnjo prodotti di largo consumo
izvozno blago merce da esportazione, prodotti per l'esportazione

2. (tekstilni izdelki, tkanina) roba, tessuto; materiale:
volneno blago tessuto di lana
črtasto, enobarvno blago tessuto a quadretti, a tinta unita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trg kosovno, razsuto blago merce venduta a pezzi, merce sciolta
ekon. potrošno blago merce di consumo
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
blago gre dobro, nima cene la merce va a ruba, si vende a prezzi stracciati
zbirati narodopisno blago raccogliere materiale etnografico
PREGOVORI:
dobro blago se samo hvali il buon vino non vuole frasca

blagoslóv blessing; benediction; arhaično benison

to je blagoslóv z neba it's a blessing from heaven
to je pravi blagoslóv (figurativno) it is a godsend (zame to me)
dati svoj blagoslóv to give one's blessing
to je bil pravi blagoslóv (figurativno) that was a blessing indeed
pravi blagoslóv je, da je včeraj deževalo yesterday's rain was a real godsend
podeliti komu svoj blagoslóv to give someone one's blessing
zdravje je največji blagoslóv health is the greatest of blessings

bláten (-tna -o) adj.

1. fangoso, di fango:
blatna cesta strada fangosa
blatna kopel bagno di fango, fangatura
zdravljenje z blatnimi kopelmi cura dei fanghi
geol. blatni vrelec salsa

2. fangoso, imbrattato di fango; zaccheroso:
blatni čevlji scarpe fangose
blaten madež zacchera

blat|o srednji spol (-a …)

1. v vodah, čistilnih napravah: der Schlamm (diatomejsko Diatomeenschlamm, gnijoče Faulschlamm, obogateno Belebtschlamm, iz čistilnih naprav Klärschlamm)
zdravilno blato der Heilschlamm, der Fango (obloga z zdravilnim blatom die Fangopackung, kopel v zdravilnem blatu das Schlammbad)
izločati blato schlammen
nanašati blato anschlämmen
odstranjevati blato entschlammen
odstranjevanje blata die Entschlammung
lovilnik/filter za blato der Schlammfang

2. (iztrebki) der Kot, medicina der Stuhl, der Stuhlgang
črno blato der Blutstuhl
izločati blato Stuhlgang haben, koten
bljuvanje blata das Kotbrechen
preiskava blata die Stuhluntersuchung
zadrževanje blata die Stuhlverhaltung

3. figurativno (umazanija) der Dreck, der Kot
obmetavanje z blatom figurativno die Schlammschlacht
|
zapeljati voz v blato den Karren in den Dreck fahren
potegniti voz iz blata den Karren aus dem Dreck ziehen
potegniti iz blata aus der Gosse auflesen