Franja

obstāculum -ī, n (obstāre) napotje, napota, ovira, prepreka, zapreka: lunae vel nascentis incrementa vel senescentis dispendia vel deli[n]quentis obstacula Ap., acciri … placuerat Gallum, ut auxilio destitutus sine ullo interiret obstaculo Amm., castra … occupata sine obstaculo Amm., rumpere obstacula Prud., remoto paululum obstaculo contorti crinis a facie M., obstacula montium M.

ob-tundō (op-tundō) -ere -tudī -tūnsum in -tūsum (ob in tundere)

1. ob ali na kaj, po čem udariti (udarjati), biti, tolči, razbi(ja)ti: mihi os Pl., obtuso ore Pl., sum obtusus pugnis pessime Pl.

2. (o)topiti, narediti (delati) kaj topo: Don., telum Lucr., gladios Cl.

3. metaf.
a) (o)topiti = (o)slabiti: Eccl., multa e corpore exsistunt, quae acuant mentem, multa, quae obtundant Ci., o. ingenia Ci., obtusis ceciderunt viribus artūs Lucr., obtusus illis stomachus Plin. iun., o. vocem L., Lucr., Plin. narediti hripav glas, (u)dušiti, (za)temniti; od tod o govorniku, igralcu: o. vocem (in dicendo) Ci., L. posta(ja)ti hripav, (o)hripeti, razkriča(va)ti si grlo; o. aciem oculorum Plin., auditum Plin. ali aures vocis inauditos sonitūs obtundere frustra Lucr. (u)dušiti, (o)glušiti; od tod occ. o. aures alicuius (z ACI ali z ne) glušiti koga = trobiti komu vedno na ušesa, nadlegovati koga s prošnjami, moledovati koga: obtuderunt eius aures te socium praetoris fuisse Timarchides ap. Ci., istoc ergo aures graviter obtundo tuus, ne quem ames Pl., nihil est, quod tam obtundat (ublaži) elevetque aegritudinem, quam … Ci.
b) nadlegovati, lotiti (lotevati) se koga, napasti (napadati) koga, nadlego delati komu, glušiti koga: aliquem cogitando Ter. ali longis epistulis Ci.; abs.: Ter., Corn., Macr. idr., non obtundam diutius Ci., verba obtundentia Gell. nadležne; z zahtevnim stavkom: ita plorando, orando … me optudit, eam uti venderem Caecil.; s samim cj.: non cessat obtundere, totam prorsus a principio fabulam promeret Ap. — Od tod adj. pt. pf. obtū(n)sus 3, adv. -ē

1. otopljèn, tòp: Col., Plin., Vitr. idr., telum O., vomer V., pugionem vetustate obtusum saxo asperari iussit T.

2. metaf. tòp, oslabel, slab: animi acies obtusior Ci., acumen obtusius Arn., sensus Amm., sensus oculorum et aurium hebetes, vigor animi obtu(n)sus L., obtusi sunt sensūs eorum Vulg., o. vires Lucr., stomachus Plin. iun., o. vox huius Q. otopljen, zamolkel, hripav, zatemnjen (naspr. clarus), o. fauces Q., Sil. hripavo, o. aures Corn., Sil., Stat., Cels. oglušena, (zaradi veliko govorjenja, močnih zvokov) utrujena, stellis acies obtunsa lunae cornua V. motno bleščeča krajca, ne obtunsior usus sit arvi V. da ne oslabi rodovitnost njive, cum hoc alii faciunt obtuse, alii acute Aug., iurisdictio obtusior T. ne tako ostro, bolj površno; occ.
a) topoglav, slaboumen, neumen, maloumen, nespameten: quid dici potuit obtusius? Ci., obtusi cordis Val. Max., Lact.
b) tòp = neobčutljiv, brezčuten: non obtusa adeo gestumus pectora V.

odgovórnost (-i) f

1. responsabilità:
enakopravnost pravic, dolžnosti in odgovornosti državljanov parità di diritti, doveri e responsabilità dei cittadini
na mojo odgovornost sulla mia responsabilità
sprejeti odgovornost assumere, assumersi la responsabilità di

2. (naloga, obveznost) compito, impegno, carico, onere:
jur. civilna odgovornost responsabilità civile
disciplinska odgovornost responsabilità disciplinare
kazenska odgovornost responsabilità penale
krivdna odgovornost imputabilità
materialna odgovornost responsabilità materiale
odškodninska odgovornost responsabilità di risarcimento dei danni
osebna odgovornost responsabilità individuale
ekon. družba z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) società a nome collettivo (s. n. c.)
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) società a responsabilità limitata (s. r. l.)
terjati odgovornost od rendere qcn. responsabile di
klicati na odgovornost chiedere ragione a qcn. di qcs.

œil [œj] masculin, pluriel yeux [jö] oko, oči; pogled; luknja (v kruhu, siru); botanique majhen popek; uho (šivanke), marine zanka; pluriel, familier očala

à l'œil napósodo, na kredo, zastonj
à l'œil nu z golim očesom
à vue d'œil vidno; na oko (oceniti)
aux, sous les, devant les yeux pred očmi
aux, devant les yeux (figuré) v očeh
aux yeux (de quelqu'un) po mnenju
en un clin d'œil v hipu, kot bi trenil
d'un coup d'œil s hitrim pogledom
de ses (propres) yeux na lastne oči
entre quatre yeux na štiri oči, na samem
les yeux fermés z zaprtimi očmi
l'œil au guet oprezno
par les yeux (de quelqu'un) z očmi
pour les beaux yeux de quelqu'un komu na ljubo
du coin de l'œil diskretno
coup masculin d'œil (hiter) pogled
globe masculin de l'œil zrklo (očesa)
yeux gros objokane, nabrekle oči
yeux pochés, au beurre noir, en compote podplute ali vnete oči
œil artificiel, de verre umetno, stekleno oko
une robe tape-à-l'œil kričeča obleka
œil magique magično oko
mon œil! (familier) (to) ni mogoče!
aimer comme, plus que ses yeux čez vse ljubiti
n'avoir pas les yeux en face des trous ne videti tega, kar nam je pred nosom
s'arracher, se sauter aux yeux, se manger les yeux (ali: le blanc des yeux) biti si v laseh
avoir quelqu'un à l'œil nadzorovati koga, paziti na koga
j'ai quelque chose devant les yeux imam nekaj pred očmi
avoir de l'œil (familier) imeti kredit
j'en ai jusqu'aux yeux sit sem tega
avoir l'œil (américain) (familier) na prvi pogled odkriti
ça a de l'œil (familier) to dobro obeta
avoir des yeux (figuré) imeti oči v glavi, ne biti slep
ne pas avoir ses yeux dans la poche dobro videti
avoir un bandeau sur les yeux (figuré) imeti zavezane oči, slep biti
avoir l'œil sur quelqu'un nadzorovati koga
avoir les yeux bouchés (figuré) biti zabit
avoir les yeux plus grands que le ventre (ali: la panse) imeti oči večje kot želodec
avoir des yeux aux bouts des doigts imeti spretne roke
cette perle a un bon œil ta biser ima lep lesk
avoir bon œil dobro videti, biti buden
avoir le compas dans l'œil imeti dobro oko
n' avoir pas froid aux yeux biti odločen, smel, energičen
s'en battre l'œil ne paziti na, ne se brigati za
cligner des yeux pomežikniti
conserver comme la prunelle de l'œil, de ses yeux varovati kot punčico svojega očesa
caresser, manger, dévorer des yeux požirati z očmi
coûter les yeux de la tête biti zelo drag, mnogo stati, veljati
couver des yeux nežno gledati
crever un œil (familier) ustaviti, zapreti kredit
cela crève les yeux to pade v, bije v oči, to je jasno
ne pas en croire ses yeux svojim očem ne verjeti
donner de l'œil à quelque chose pogledati v kaj, odpreti kaj
donner dans l'œil à quelqu'un napraviti velik vtis na koga
donner dans les yeux de, à quelqu'un (figuré) komu v oči pasti
ne dormir que d'un œil imeti rahlo spanje, rahlo spati
être tout yeux pazljivo gledati
faire de l'œil à quelqu'un pomežikniti komu, spogledovati se s kom
faire les yeux blancs oči zavijati, z belim gledati
faire les doux yeux, des yeux doux à quelqu'un koga zaljubljeno pogledovati
faire les gros yeux strogo pogledati
fermer les yeux à quelque chose (figuré) zapirati oči pred
ne pas fermer l'œil, ne pouvoir fermer les yeux ne zatisniti očesa, ne (moči) spati
fermer les yeux sur quelque chose delati se, kot da česa ne vidimo, oči zatisniti ob, zamižati
jeter un coup d'œil sur pogledati kaj
jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
jeter les yeux sur vreči oči na
lever les yeux sur upreti oči v
se mettre le doigt dans l'œil zmotiti se
ouvrir les yeux, l'œil imeti odprte oči, dobro paziti
(faire) ouvrir, dessiller les yeux à quelqu'un sur quelque chose komu oči odpreti glede česa
ouvrir de grands yeux debelo, začudeno pogledati
regarder quelqu'un dans les yeux, entre (les) deux yeux, dans le blanc des yeux koga naravnost v obraz (po)gledati
se rincer l'œil (populaire) skrivaj prisostvovati zabavnemu prizoru
sauter aux yeux v oči pasti, biti jasen
ce travail me sort par les yeux sit sem že tega dela
les yeux lui sortent de la tête oči bo izgubil, debelo gleda
taper de l'œil (familier) spati, dremati
taper dans l'œil à quelqu'un ugajati komu, pritegniti njegovo pozornost
ça tire l'œil to pade v oči
tourner, tortiller de l'œil onesvestiti se, umreti
voir d'un bon œil rad videti
ne voir que d'un œil le bežno pogledati
je le vois d'un œil sec to mi ne gre do živega

oír* slišati, poslušati, zaslišati

oír en justicia zaslišati pred sodiščem
como quien oye llover meni nič tebi nič
¡oye! ¡oiga(n)! čujte! oho!
¡oiga! halo! (pri telefonu)
¿oyes? slišiš? si razumel?
¡Dios te (ali le) oiga! daj bog! bog te (Vas) usliši!

Omāna -ae, f (Ὄμαν(ν)α) Omána, mesto v Arabiji: Plin. Omānus 3 ománski: Plin.

Opicus (tudi pisava z malo opicus) 3 ópski, óskovski, óskijski, óški, apel. = nemoderen, nesodoben, starošégen (starošêgen), starokopiten, Muzam neprijazen, pust, surov, top: Ca. ap. Plin. iun., Gell., vos opici dicitis mihi, quare, quod χάμαξαν Graeci vocant, nos „septentriones“ vocamus? Gell., divina opici rodebant carmina mures Iuv., haec curanda viris? Opicae castiget amicae verba: soloecismum liceat fecisse marito Iuv., nam Cloatius putat eo vocabulo significari sacrum, quo etiam leges sacratae obscatae dicantur; et in omnibus fere antiquis commentariis scribitur Opicum pro Obsco, ut in Titi[n]ni fabula Quinto: „Qui Obsce et Volsce fabulantur, nam Latine nesciunt.“ A quo etiam verba impudentia elata appellantur obscena, quia frequentissimus fuit usus Oscis libidinum spurcarum Fest., nolo enim me mater tua ut Opicum contemnat Fr., et ratis … facundior lucta … arna laudavi beatius Opicum tuum Fr., igitur paene me Opicum animantem ad Graecam scripturam perpulerunt „homines“, ut Caecilius ait, „incolumi scientia“ Fr., nil quaero, nisi quod libris tenetur et quod non opicae tegunt papyri Aus., exesas tineis opicasque evolvere chartas maior quam promptis cura tibi in studiis Aus., Eunus Syriscus, inguinum ligurritor, Opicus magister (sic eum docet Phyllis) muliebre membrum quadriangulum cernit Aus.

opīnor -ārī -ātus sum (najbrž denominativ iz *opiō(n)- ōnis mnenje, pričakovanje, soobl. k optiō -ōnis [prim. optiō in optō], prim. lat. in-opīnus, nec-opīnus) domnevati, domišljati si, dozdevati se komu, meniti, misliti, soditi, imeti v mislih, ocenjevati, predstavljati si (naspr. compertum habeo, affirmo, pro certo habeo, scio): se non opinari, sed scire dicit Ci., loquor, ut opinor Ci., parva opinatu Plin.; z acc.: sapientem saepe aliquid opinari, quod nesciat Ci., quod ego non magis somniabam neque opinabar Pl.; z ACI: deos esse naturā opinamur Ci.; z de = zamisliti si kaj in to (zamisel) izreči, izreči (izrekati) svoje mnenje (svojo sodbo), soditi o kom, čem: Gell., de vobis hic ordo opinatur non secus ac de acerrimis hostibus Ci., durius de rege Iust., de aliquo male Suet.; pogosto kot vrinjeni stavek ut opinor Kom., cum vidisset monile, ut opinor, et auro Ci., verum, ut opinor Ci. ali seveda, tudi samo opinor: H., illa, opinor, tu quoque concedis levia Ci. menim, menda; v vprašanju tudi = kaj ne? Kom., Ci. Pt. pf. opīnātus 3 s pass. pomenom (od star. act. soobl. opīnāre)

1. domišljen, namišljen, dozdeven, navidezen: opinata bona, mala Ci., vestra sunt irreligiose opinata Arn.

2. imeniten, sloveč, slaven: certamen Amm., opinatissima civitas Vulg., Cass. — Toda: nova spe id ausos opinatus Suet. (od dep. opīnārī) pod pretvezo trdeč. — Ixpt. nec opīnāns, nec opīnātus, gl. necopīnāns, necopīnātus.

orneoscopus -ī, m (gr. ὀρνεοσκόπος) ptičjegledec, orneoskóp (čisto lat. auspex): haruspicinae quoque peritissimus fuit, orneoscopos ma[g]nus, ut et Vascones Hispan[n]orum et Pannoniorum augures vicerit Lamp.

oscillatiō -ōnis, f (oscillāre) guganje, zibanje, nihanje: itaque scit eius dies feriatos liberos servosque requirere eum non solum in terris, sed etiam qua vide[n]tur caelum posse adiri per oscillationem, velut imaginem quandam vitae humanae, in qua altissima interdum [ad infima], infima ad summum efferuntur Fest., oscillatione ludere Petr., dies festus oscillationis Hyg. (praznik, ki so ga v Atenah vpeljali na čast Erigoni).

pára¹ (denar)

plačati dolg do zadnje párae to pay one's debt down to the last farthing
niti (prebite) párae nimam I am penniless
prebite párae ne vreden not worth a damn (ali a hoot), not worth a tinker's curse (ali VB cuss, ZDA dam(n)), žargon worth damn all

pauci-loquium -iī, n (paucus in loquī) malobesednost, redkobesednost (naspr. multiloquium): hoc, pauciloquium, rursum idcirco praedico, quia nullus usquam amator adeos[t] callide facundus, quae in rem [in]si[n]t sua[m] ut possit loqui Pl.

persolla -ae, f (demin. k persōna) šemica, kot psovka = šema, spaka: tu n' etiam cum noctuinis oculis „odium“ me vocas, ebriola persolla, nugae? Pl.

pik|ec² moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo
črni pikec die Anthrak(n)ose

pīlum -ī, n (osnovna obl. *pi(n)slom iz pīnsere phati; prim. gr. πίσσω, πτίσσω)

1. možnarski kij, možnarsko tolkalo, možnarski tolkač: Ca., Plin.

2. metaf. metalno kopje rimske pehote, 2,5 m dolgo, z lesenim držalom in dolgo železno konico: Ci., L. idr., pila conicere, mittere, emittere C., pila muralia C. kopja, z obzidja metana na oblegovalce, pila Horatia L., Pr. horacijska kopja, kopja Horacijev (neki prostor v Rimu ob Foru, kjer so na stebru visela kopja Horacijev; prim. pīla²); preg.: pilum inicere alicui Pl. začeti boj s kom.

pollinctor (pollīctor) -ōris, m (pollingere) umivalec in mazilec mrličev (trupel), urejevalec (oskrbovalec) mrličev (trupel), mrličar: Tert., ecquis currit polli[n]ctorem accersere? Pl., propterea apud vos dico confidentius, quia mihi pollinctor dixit qui eum pollinxerat Pl., propter cunam capulum positum nutrix tradit pollictori Varr., itaque si plures dies inter medici discessum et adventum pollictoris interfuerunt, et id aestate, videas Varr., iam scrobe, iam lecto, iam pollinctore parato Mart., si libitinarius servum pollinctorem habuerit Ulp. (Dig.); occ. pogrebnik, pogrebec: Vulg.

Pōlliō (Pōliō) -ōnis, m Pólio (Polión), priimek več rimskih rodov. Poseb. znana sta

1. C. Asinius Pōlliō (tudi Pōlio) Gaj Azinij Polio(n), rimski državnik, vojskovodja, zgodovinopisec, pesnik, kritik, ustanovitelj prve javne knjižnice, Avgustov, Horacijev in Vergilijev prijatelj. Kot Cezarjev pristaš je sodeloval v bitki pri Farzalu, po Cezarjevem umoru je stopil na Oktavijanovo stran, bil l. 40 konzul in l. 39 je triumfiral nad Ilirci; po tem triumfu je živel umaknjeno kot zasebnik in umrl l. 4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. (Dial.), Cat., Plin., Vell.

2. Trebellius Pollio Trebelij Polio(n), eden od šestih kasnejših rimskih zgodovinopiscev, avtor zgodovine cesarstva od cesarja Hadrijana (vladal 117—138 po Kr.) do cesarja Karina (vladal 283—285 po Kr.): Vop.

polprevodnik [ó] moški spol (-a …) fizika der Halbleiter
polprevodnik n der n-Halbleiter, der n-Leiter
polprevodnik p der p-Halbleiter, der p-Leiter

Polym(n)ēstōr -oris, acc. -em in -a, m (Πολυμ(ν) ήστωρ) Polim(n)éstor, kralj Bistonov v Trakiji, Priamov zet, Ilionin mož: O., Hyg., Serv.; prim. Polydōrūs.