Franja

zračn|i (-a, -o) Luft- (curek der Luftstrahl, duh der Luftgeist, dušik der Luftstickstoff, gomolj rastlinstvo, botanika die Luftknolle, kabel elektrika das Luftkabel, kisik der Luftsauerstoff, most die Luftbrücke, napad der Luftangriff, pirat der Luftpirat, položaj die Luftlage, tok die Luftströmung, transport der Lufttransport, perspektiva die Luftperspektive, tlačilka die Luftpumpe, vrtinec der Luftwirbel, bitka die Luftschlacht, črpalka die Luftpumpe, električnost die Luftelektrizität, embolija medicina die Luftembolie, jama geografija das Luftloch, komora die Luftkammer, korenina rastlinstvo, botanika die Luftwurzel, loputa die Luftklappe, nevarnost die Luftgefahr, obramba die Luftverteidigung, odprtina das Luftloch, pištola die Luftpistole, plast die Luftschicht, plovba die Luftfahrt, puška das Luftgewehr, razdalja die Luftstrecke, reža der Luftschlitz, vlaga die Luftfeuchtigkeit, vojna der Luftkrieg, zapora die Luftsperre, die Luftschleuse, zavora letalstvo die Luftbremse, sile die Luftmacht, Luftstreitkräfte množina, hlajenje die Luftkühlung, kladivo der Lufthammer, krmilo letalstvo das Luftruder, ogrevanje die Luftheizung, piratstvo die Luftpiraterie, zrcaljenje die Luftspiegelung)
zračne širjave das Meer der Lüfte
zračno luft-
(hlajen luftgekühlt, sušen luftgetrocknet, električen luftelektrisch, suh lufttrocken)

ᾰ̓μᾰ́ρη, ἡ [Et. slov. jama, gršk. sor. še ἄμη lopata, ἐξ-αμᾶν izkopati] ep. jarek, vodovod.

ἄντρον, τό [Et. izvira od ἄνεμος; odtod lat. izpos. antrum; glede pomena primeri ἄντρον: ἄνεμος = σπήλαιον jama, votlina: spirare] jama, votlina, pečina.

αὔλιον, τό (αὐλή) 1. osek, ograja, dvorec. 2. jama, votlina.

βάραθρον, τό, ion. βέρεθρον [Et. kor. g^wer, gl. βορά] prepad, brezdno, morilna jama, razbojniška jama (v Atenah, kamor so metali na smrt obsojene zločince), zato tudi pogin.

βόθρος, ὁ [Et. lat. fodio, slov. bosti, fossa] ep. rupa, jama, jarek.

βόθῡνος, ὁ jama, vodnjak NT.

γνυφή, ἡ poet. votlina, jama, globel, jarek, tokava.

διο-γενέτωρ, ορος, ὁ poet. Zevsov roditelj, ἔναυλοι jama, v kateri je bil Zevs rojen in odgojen.

ἔν-αυλος² 2 (αὐλή) prebivajoč v, notri v (stanovanju), ὁ ἔναυλος votlina, jama, prebivališče.

κάπετος, ἡ (σκάπτω) ep. poet. 1. jarek, globel, globina, jama. 2. grob, grobnica.

κατ-ῶρυξ, υχος, ὁ, ἡ (κατ-ορύττω) [dat. pl. κατωρυχέεσσι] ep. poet. vzidan, zakopan, podzemeljski; ἡ κατῶρυξ jama, špilja, grobnica.

κευθμός, ὁ, κευθμών, ῶνος, ὁ κεῦθος, ους, τό ep. 1. skrivališče, skrita globel, globina; poet. prepad, brezdno, jama, γαίης zemeljske dolbine. 2. hlev, svinjak. 3. bivališče, ležišče, grobnica νεκύων.

λάκκος, ὁ [Et. iz λακυος, lat. lacus, lacūna, slov. lokva] jama, kotanja, klet, vodnjak, ribnik.

μέσσ-αυλος, ὁ μέσσαυλον, τό (αὐλή) ep. (ograjeno) dvorišče, ograja za živino, staja; tudi Kiklopova jama.

μέταλλον, τό jama, rov, rudnik, kamenolom.

ὀπή, ἡ [Et. iz oqw-, slov. oko, oči, gl. ὄσσε] 1. luknja, odprtina. 2. brlog, votlina, podzemeljska jama NT.

ὄρυγμα, ατος, τό (ὀρύττω) jarek, podzemski rov, hodnik, jama, prekop.

σῑρός, ὁ σειρός jama, luknja (v kateri so shranjevali žito).

σπέος, τό [gl. σπήλαιον; ep. σπεῖος, gen. σπέεος, σπείους, dat. σπέεϊ, σπῆι, σπήει, pl. σπέσσι, σπέεσι, σπήεσσι] votlina, jama, špilja, pečina.