Franja

Zadetki iskanja

  • wound2 [wu:nd] prehodni glagol
    raniti; poškodovati
    figurativno razžaliti, užaliti
    neprehodni glagol
    raniti, prizadeti rane

    wounded vanity užaljena nečimrnost
    wounded feelings ranjena (prizadeta, užaljena) čustva
    willing to wound žaljiv
    to wound to death smrtno raniti
    to wound to the quick v živo raniti (zadeti)
  • zadéti charger sur (l'épaule), mettre sur (le dos); toucher, atteindre, frapper, heurter ; (slikarstvo) bien saisir (ali attraper) la ressemblance ; (v loteriji) gagner ; (uganiti) deviner

    ne zadeti manquer le but, rater
    pravo zadeti frapper (ali toucher) juste
    v črno zadeti mettre dans le mille, familiarno faire mouche
    v živo zadeti piquer (ali atteindre) au vif
    lahno zadeti effleurer, frôler
    kolikor mene zadene quant à moi, pour ma part
    na težave zadeti rencontrer (ali se heurter, familiarno se cogner à) des difficultés
    pravo struno zadeti trouver le ton juste, être dans la note
    koga zadene krivda za to? à qui en est la faute?
    velika nesreča ga je zadela un grand malheur l'a frappé
    to me je globoko zadelo cela m'a touché (ali affecté) profondément
    od strele zadet frappé par la foudre, foudroyé
    bog ne zadeni à Dieu ne plaise
  • zadéti (cij) dar en el blanco, hacer blanco (v en)

    pravo zadeti acertar; (pri borilstvu) tocar; (o krogli) dar en
    zadeti v živo tocar en lo (más) vivo; (uganiti) adivinar
    ne zadeti (pri streljanju) errar el tiro, no hacer blanco, fig no acertar
    dobro zadeti (= imeti srečo) tener suerte
    dobro ste zadeti (foto) su retrato de usted está muy parecido
    koga zadene krivda (za to)? ¿quién tiene la culpa (de ello)?
    to zadene tebe eso se refiere a ti, fam eso va por ti
    zadet od strele herido (ali alcanzado) por el rayo
    zadeti žebljico na glavico dar en el davo (ali en la yema)
  • zanímanje interest (za in); (za zabavo) hobby

    živo zanímanje lively interest
    ima zanímanje za vse, kar vidi he takes an interest in everything he sees
    izgubiti vse zanímanje za... to lose all interest in...
    pokazati zanímanje za to take an interest in
    zbuditi pri kom zanímanje za... to excite someone's interest in..., to interest someone in...
    zbujati splošno zanímanje to arouse public interest
  • zapénjati (-am) | zapéti (-pném)

    A) imperf., perf.

    1. abbottonare; affibbiare (il cappotto)

    2. agganciare (il vagone, il rimorchio)

    3. šport. bloccare l'attacco (degli sci)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rib. zapeti ribo agganciare (con l'amo) il pesce
    voj. zapeti pištolo, puško mettere la pistola, il fucile in sicura

    B) zapénjati se (-am se) | zapéti se (-pnem se) imperf., perf. refl.

    1. obl. abbottonarsi, affibbiarsi (di vestito)

    2. impigliarsi:
    zapeti se v živo mejo impigliarsi, restare impigliato nella siepe

    3. pren.
    zapeti se diventare scontrosi, permalosi, orsi
  • zravnáti (-ám) | zravnávati (-am)

    A) perf., imperf. spianare, raddrizzare, agguagliare, uguagliare, rasare, pareggiare:
    zravnati živo mejo agguagliare, rasare la siepe
    zravnati hrbet raddrizzare la schiena
    grad. zravnati površino rabboccare
    zravnati z bagrom ruspare
    pren. zravnati z zemljo radere al suolo

    B) zravnáti se (-ám se) | zravnávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. raddrizzarsi

    2. farsi diritto (strada e sim.)
  • zveneti glagol
    1. (zdeti se) ▸ hangzik, cseng
    zveneti lepo ▸ szépen hangzik
    zveneti dobro ▸ jól cseng
    zveneti čudno ▸ furcsán hangzik
    zveneti smešno ▸ mulatságosan hangzik
    zveneti kot pravljica ▸ mesésen hangzik
    zveneti znano ▸ ismerősen cseng
    zveneti prepričljivo ▸ meggyőzően hangzik
    zveneti nenavadno ▸ szokatlanul cseng
    Tisto, kar je mrmrala ženska, mu je zvenelo znano. ▸ Ismerősen hangzott, amit a nő mormolt.

    2. (oddajati zvok) ▸ cseng, zeng
    zveneti lepo ▸ szépen cseng
    zveneti dobro ▸ jól cseng
    pesmi zvenijo ▸ zeng az ének
    glas zveni ▸ cseng a hang
    Nekatere pesmi, ki dobro zvenijo na plošči, morda niso tako dobre v živo. ▸ A néhány lemezen jól hangzó ének élőben már talán nem is olyan jó.
  • živ1 (-a, -o)

    1. (pri življenju) lebend, am Leben, lebendig
    ves živ lebensfrisch
    živ in zdrav blutlebendig
    komaj še živ figurativno mehr tot als lebendig
    biti živ am Leben sein
    ostati živ am Leben bleiben
    svoj živ dan/ vse žive dni mein/sein/ihr … Lebtag
    figurativno živ krst ni/ne keine Menschenseele, keine lebende Seele, kein Hund
    brez žive duše (zapuščen) menschenleer
    živa oseba der Lebende ( ein -r), die Lebende
    izvlačenje/reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
    pri živem telesu zgoreti ipd.: bei lebendigem Leibe
    pustiti živega am Leben lassen

    2. figurativno (utelešen) lebend, wandelnd, leibhaftig
    živ hudič der leibhaftige Teufel
    živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
    živ obup! es ist zum Verzweifeln!

    3. (živahen) lebhaft, lebendig, (kot živo srebro) otrok: quecksilbrig; (aktiven) regsam; ulice: (poln življenja) belebt; barva: lebhaft, leuchtend
    živih barv farbenfreudig, bunt
    biti živ kot živo srebro: Quecksilber im Leib haben
    živ nemir otrok: der Irrwisch

    4.
    živ jezik lebende Sprache, gesprochene Sprache
    živa nemščina das gesprochene Deutsch
    živa beseda das gesprochene Wort

    5.
    vojska živa sila die Mannschaft
    številčna moč žive sile die Mannschaftsstärke
    | Lebend- (teža das Lebendgewicht, živina das Lebendvieh, cepivo, vakcina der Lebendimpfstoff, rojstvo živega otroka die Lebendgeburt)
    živi svet die Lebewelt
    živa stvar das Lebewesen, die Kreatur
    živa veja der Grünast
    živa veriga die Menschenkette
    živo bitje das Lebewesen, drobno: Kleinlebewesen
    vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
    živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben ➞ → živa meja, živo bitje
  • žív alive, living; live; (živahen) lively, vivacious, vivid, animated

    žív in zdrav hale and hearty
    žíve barve bright (ali gay, vivid, glaring) colours pl
    žíva domišljija vivid imagination
    žíva duša ne not a living soul (ali creature)
    žívi jeziki living languages pl
    žívo apno quicklime, unslaked lime
    žíva meja hedge
    žívo meso tender flesh, quick
    žív opis vivid description
    žív spomin vivid recollection
    žíva teža live weight
    žíva vera fervent belief (ali faith), living faith
    žívo zanimanje vivid interest
    žíva žerjavica live coals pl
    živi (ljudje) pl the living
    na žíve in mrtve in (real) earnest
    vse svoje žíve dni all my (your itd.) life
    žívo srebro quicksilver, mercury
    žíva skala living rock, bedrock
    žíva oddaja live broadcast
    dokler bom žív as long as I live
    je tvoj brat še žív? is your brother still alive?
    on je žíva (verna) slika svojega očeta he is the living image of his father
    kar sem žív all my life, in all my born days
    biti med žívimi (figurativno) to be in the land of the living
    sem bolj mrtev kot žív I am more dead than alive, I am half-dead
    žívo se spominjati to have a vivid recollection (of)
    ne morem ga žívega videti (figurativno) I can't bear (ali stand, endure) the sight of him
    starost ji ne more do žívega (ji nič ne more) (pesniško) age cannot wither her
    žív krst (žíva duša) tega ne ve not a living soul knows it
    zadeti v žívo to cut (ali to sting, to touch) to the quick
    zadet v žívo cut to the quick
    žívi in mrtvi the living (ali arhaično the quick) and the dead
  • žív vivant, vif , (živahen) animé, plein de vie (ali de vivacité) , éveillé

    živi jeziki les langues vivantes
    živ meja haie vive
    žive slike tableaux vivants
    živo srebro mercure moški spol, vif-argent moški spol (tudi figurativno)
    živa teža poids vif
    vse svoje žive dni durant toute sa vie, de son vivant
    dokler bom živ tant que je vivrai, jusqu'à ma mort (ali mon dernier jour ali soupir)
    ostati živ (pri življenju) avoir la vie sauve, survivre
    biti živ sežgan (pokopan) être brûlé (enterré) vif
    žive duše nisem našel je n'ai trouvé âme qui vive
    ne priti komu do živega ne pas (pouvoir) venir à bout de quelqu'un, ne pas avoir prise sur quelqu'un
    v živo zadeti piquer au vif
    na žive in mrtve à la vie et à la mort, (boj) à outrance, à mort
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • žív vivo; viviente ; (živahen) vivaz

    živi jeziki lenguas f pl vivas
    živa meja seto m vivo
    živa skala piedra f viva
    žive slike cuadros m pl vivos (ali plásticos)
    živo srebro mercurio m, azogue m, fig fam bullebulle m, zarandillo m
    živa teža peso m en vivo
    vse svoje žive dni (durante) toda su vida
    živi in mrtvi los vivos y los muertos
    dokler bom živ hasta mi muerte
    ne bo več dolgo živ ya no vivirá mucho
    ostati živ (pri življenju) quedar con vida, sobrevivir
    on je živ portret mojega očeta es el vivo retrato de mi padre
    biti živ sežgan (pokopan) ser quemado (enterrado) vivo
    žive duše ni bilo videti no se veía alma viviente
    ne prideš mu do živega fam no hay por dónde echarle mano
    v mestu je vse živo ljudi la ciudad hierve de gente
    prodati živo (govedo) vender en vivo
    zadeti v živo (fig) herir en lo vivo
    roditi žive mladiče ser vivíparo
    rodeč žive mladiče (zool) vivíparo
  • žívac -vca m rod. mn. žîvācā
    1. anat. živec: očni, vidni, slušni, jezični živac; -i su mu popustili; izgubiti -e; ići komu na -e; pogoditi, taknuti, dirnuti koga u živac zadeti koga v živo; živac kamen živa skala
    2. občutljiva točka: jugoslovensko pitanje postalo je politički živac cijele Austrougarske
  • živa meja ženski spol agronomija in vrtnarstvo die Hecke (glogova Weißdornhecke, rezana Schnitthecke, trnasta Dornenhecke, varovalna Schutzhecke), visoka, drevesasta: der Knick, okoli vrta: Gartenhecke
    škarje za živo mejo die Heckenschere
  • živega ➞ → živo
  • βίος, ὁ [Et. idevr. kor. gwejē živeti; lat. vivo (v iz gw.), vīta iz vīvita; slov. živ, život, prevoj: goj-iti, vz-gaj-ati; nem. er-quicken, Queck-silber, živo srebró; gršk. še ζῆν iz gwjē, δίαιτα] 1. življenje, življenska doba, način življenja. 2. a) hrana, živež, imetek; βίον ποιεῖσθαι, ἔχειν ἀπό τινος živeti od česa, ὁ καθ' ἡμέραν βίος navadno, vsakdanje življenje; b) životopis.
  • δενδίλλω ep. živo (po)gledam koga, ogledujem εἴς τινα (samo pt. praes.).
  • ἐκτενής 2 (ἐκ-τείνω) neprenehljiv, stanoviten. – adv. -νῶς neprenehoma, goreče, živo NT.
  • ἐπι-μαρτῡ́ρομαι med. 1. pokličem še koga za pričo (osob. bogove). 2. zaklinjam, rotim, živo prosim koga μὴ ποιεῖν τι.
  • ἐπι-σκήπτω 1. act. in pass. a) mečem na kaj, naložim, naročam, zapovedujem τινί z inf.; b) prisrčno prosim σὲ τάδε, τινά τι, živo priporočam; zaklinjam, rotim τινί z inf; c) tožim, obdolžujem. 2. med. a) ustavljam se, upiram se, pobijam (izjavo priče); b) tožim koga zaradi česa τινί τινος.