Franja

Scȳros ali Scȳrus -ī, f (Σκῦρος) Skíros

1. otok v Egejskem morju med Evbojo in Lezbosom, sedež kralja Likomeda; njegova hči Dajdameja (Deidameja) je zanosila z Ahilom, ki se je tu mudil skrivaj, preoblečen v žensko, in mu rodila sina Neoptolema ali Pira (Pyrrhus). V obl. Scȳros: O., CAT., MEL., PLIN., STAT.; v obl. Scȳrus: CI. EP., L., COL. Od tod
a) adj. α) Scȳrēticus 3 (Σκυρητικός) skíroški, skírski: metallum PLIN. β) Scȳrias -adis, f skíroška, skírska: puella (= Dajdameja, Deidameja) O.; pl. subst. Scȳriadēs -um, f skíroške (skírske) deklice, (deklice) Skirošánke (Skírke): STAT. γ) Scȳrius 3 (Σκύριος) skíroški, skírski: PLIN., STAT., CL. idr., pubes V., Deidamia PR., Scyria (sc. Pyrrhi) membra O., iuvenis (= Pyrrhus) SEN. TR.
b) subst. Scȳrēis -idis, f skíroška (skírska) deklica, Skirošánka (Skírka): STAT.

2. mesto v Mali Frigiji: Q. (z acc. Scyron).

sedl|o¹ [ê] srednji spol (-a …) der Sattel (dresurno Dressursattel, tovorno Saumsattel, Packsattel, Tragsattel, turško Türkensattel, vojaško Bocksattel, žensko Damensattel); figurativno die Einsattelung
zavihteti se v sedlo aufsitzen
vreči iz sedla abwerfen, abschmeißen, figurativno aus dem Sattel heben
dvigniti v sedlo figurativno in den Sattel heben
pomagati v sedlo figurativno in den Sattel helfen
trdno sedeti v sedlu sich fest im Sattel halten, fest im Sattel sitzen
jahati v ženskem sedlu im Damensitz reiten
figurativno to se prilega kot kravi sedlo das paßt wie die Faust aufs Auge

sêdlo (jezdno) selle ženski spol ; (gorsko) col moški spol , défilé moški spol ; (na violini) chevalet moški spol

tvorno sedlo bât moški spol
žensko, damsko sedlo selle de dame
jahati brez sedla monter à cru (ali à poil)
trdno sedeti v sedlu être ferme sur ses étriers, être bien en selle, (figurativno) avoir une position solide
vreči koga iz sedla désarçonner quelqu'un, démonter quelqu'un, (figurativno) écarter, supplanter quelqu'un, familiarno faire sauter quelqu'un, faire faire le saut à quelqu'un
skočiti, zavihteti se v sedlo sauter (ali monter) en selle

sêdlo (-a) n

1. sella; ekst. arcione:
čvrsto se držati v sedlu stare bene in sella
nadeti sedlo sellare
vzpeti se v sedlo montare in sella, in arcione
vreči iz sedla disarcionare, sbalzare di sella, far cadere di sella
jahalno, žensko sedlo sella da equitazione, sella per signora
tovorno sedlo basto

2. geogr. sella; metal. sacca; muz. cavigliere; agr.
cepljenje v sedlo innesto a gemma
anat. turško sedlo sella turcica

sêdlo (jezdno) silla f (de montar) ; (bicikla) sillín m

žensko sedlo silla f de señora
gorsko sedlo collado m, (prelaz) puerto m
tovorno sedlo albarda f
ogrsko sedlo silla f de paseo
namestiti (sneti) sedlo ensillar (desensillar) el caballo
jahati brez sedla montar en pelo
trdno sedeti v sedlu estar firme sobre los estribos, fig estar en posición bien asegurada, ser dueño de la situación
ne sedeti trdno v sedlu (fig) estar con un pie en el aire
vreči koga iz sedla desarzonar a alg, desmontar (ali descabalgar) a alg, fig suplantar a alg
zavihteti se v sedlo subir a caballo

síliti (-im) imperf.

1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.

silla ženski spol stol, stolica; sedež; (jezdno) sedlo; figurativno sedalo, zadnjica

silla de brazos naslanjač
silla de buque ležalni stol
silla de caña trstni stol
silla extensible zložljiv stol
silla de manos nosilnica
silla de mimbre pleten stol
silla de montar jezdno sedlo
silla poltrona stol na kolesih
silla de posta(s) poštni voz
silla de señora žensko sedlo
silla de tijera zložljiv stol
de silla a silla (fig) med štirimi očmi
ser hombre a todas sillas povsod se znajti, za vse poraben biti

société [sɔsjete] féminin družba; društvo

société anonyme, par actions delniška družba
société affiliée, filiale podružnična družba
société d'assurance(s) zavarovalna družba
société de bienfaisance dobrodelno društvo
société en commandite par actions komanditna delniška družba
société de consommation konsumno društvo
société coopérative zadruga
société financière emisijska banka
(religion) Société de Jésus, de Marie jezuitski red, Marijina družba
Société des Nations Društvo narodov
société de navigation paroplovna družba
société privée, d'Etat zasebna, državna družba
société protectrice des animaux, de secours aux animaux društvo za zaščito živali
société savante znanstveno društvo
société sans classe brezrazredna družba
société sportive športno društvo
société secrète tajno društvo
société à responsabilité limitée družba z omejeno zavezo
la haute société visoka družba
feux masculin pluriel de société družabne igre
statut masculin d'une société statut društva
constituer, dissoudre une société ustanoviti, razpustiti društvo
être introduit, reçu dans la société biti uveden, sprejet v družbo
rechercher la société des femmes iskati žensko družbo

sonō -āre -uī -itum, toda sonatūrus (H.) (iz *su̯en-ō, indoev. kor. *su̯en- doneti, zveneti, šumeti; prim. skr. svánati (on) doni, svānáḥ šumeč, svanáḥ glas, don, lat. sonus, stvnem. swan = nem. Schwan, ang. swan)

I. intr.

1. kak glas ali zvok od sebe da(ja)ti, (o)glasiti se, oglašati se, (za)doneti, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)šumeti, (za)vršati, (za)vršeti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, (za)ropotati, (za)topotati, (za)prasketati ipd.: Enn. ap. Non., Tib. idr., vox sonat Pl., Pergami in occultis ac reconditis templi … tympana sonuerunt C., classica sonant V., ubique lyraeque tibiaeque et cantūs sonant O., cantus sonant citharā Apollinis Ph., sonant Lydia plectra Pr., sonant clamore viri, stridore rudentes, undarum incursu gravis unda, tonitribus aether O. hrupijo, besnijo, ut virorum cantu, feminarum ululatu sonuit acies T., terrent enim trepidantve (sc. Germani), prout sonuit acies T., contra sonantem (ker ga boginja stresa) Palladis aegida H., aureus ex umero sonat arcus et arma Dianae V. rožlja, tela (puščice v tulcu) sonant umeris O. rožljajo, sonuit contento nervus ab arcu O. je zabrnela, je zabrenčala, je zapela, fraxinus in umero sonuit O. sulica je zabrnela, solido graviter sonat ungula cornu V. peketanje (topotanje) kopit bobni, sonabat flamma O. je prasketal, sonabant incendio silvae Cu. so hreščali, so pokali, rauci sonuerunt cardine postes Pr. so zaškripala, saepe a latere ruentis aedificii fragor sonuit Sen. ph. pogosto je zahreščalo od strani … , fons sonat a dextra O. šumlja, pljuska, sonans pelagus V. burkajoče, pljuskajoče, nunc mare, nunc silvae Threïcio aquilone sonant H. šumijo, longe sonans Aufidus H. hrumeči, turba (sc. umbrarum) sonans V. brneča, pennae sonuere per auras O. so frčale, brnele, brenčale, (sc. ales) sonans V. (o sovi) frfotajoča, hirundo … humida circum stagna sonat V. frči, cvrči, motae sonuere colubrae O. so zasikale, spumae sonantes O. cvrčeče, šumeče; o govoru, besedah: bene (melius, optime) sonare Ci. lepo (lepše, zelo lepo) zveneti, glasiti se, acute sonare Ci., sonare inani voce Ci. žvenkljati s praznimi besedami, prazne besede govoriti, nunc magno ore sonandum (sc. est) V. zdaj naj se oglasi doneča hvalnica.

2. occ. odmevati, odzvanjati: balatu pecorum … amnes arentesque sonant ripae V. reke in suhi bregovi odmevajo od beketanja … , po rekah in suhih bregovih se razlega beketanje; tako tudi: ingenti sonuerunt omnia plausu (fofot, fofotanje) V., femineo clamore sonat domus O., omnia passim mulierum puerorumque … ploratibus sonant L. —

II. trans.

1. (z notranjim obj.) oglasiti (oglašati) se s čim, kak glas od sebe da(ja)ti, odzvanjati kako: inconditis vocibus inchoatum quiddam et confusum Ci. nepopolne in zmedene glasove dajati od sebe, poëtae pingue quiddam atque peregrinum sonantes Ci. pesniki, katerih pesmi se glasijo naduto in tuje, Cotta sonabat contrarium Catulo, subagreste quiddam planeque subrusticum Ci., sonare aridum Varr. vreskniti, tale sonat populus O. tako (za)hrumi, leve nescio quid femineumque sonet O. nekako mehko in po žensko naj zveni (odzvanjaj) njih glas, illa sonat raucum quiddam O. nekako vrešči, nec mortale sonans V. in ne po smrtniško (= ne človeško) govoreča; z acc. pl. n.: rauca saxa sonabant V. zamolklo so odmevale (bučale) kleči, amnis rauca sonans V. votlo doneča, votloglasna, bobneča, os magna sonaturum H. vznesen (zanosen) jezik, vznesena (zanosna) beseda, chordae diversa sonabant O. so različno zvenele (pele), svobodneje, sonante mixtum tibiis carmen lyra H., sonare carmina Pr. peti, sonabit cornua quod vincatque tubas H. preglasi (ti) rogove in trube, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško (po človeško, kot človek), itinerarium sonare Amm. trobiti k odhodu (na odhod).

2. occ.
a) z glasom naznaniti (naznanjati) ali izda(ja)ti: furem sonuere iuvenci Pr.
b) pomeniti, imeti (nositi) pomen, pomenjati: quid sonet haec vox voluptatis Ci., haec duo verbo se discrepare re unum sonare videntur Ci., condocentes nihil aliud sonat quam simul docentes Aug.

3. pesn.
a) glasno klicati: sonant te voce minores Sil. bebljajo tvoje ime, alcyones Ceyca suum sonent Sen. tr. naj pomilujejo, nolis licet, ille sonabit Mart., ut ego semper in ore meo nomen tuum sonem Hier.; z neodvisnim govorom: ipsa sonant arbusta: „Deus, deus ille“ V., teque ferens parvum … „Euhoe Bacche“ sonat O., exululatque Euhoeque sonat O., sonat inde … : „Tu limina dextrae servabis portae … “ Sil.
b) peti, opevati, slaviti, slavo peti komu, (velikoustno) poveličevati: lyra te sonabit O., te carmina nostra sonabunt O., magno nobis ore (na ves glas) sonandus eris O., sonare bella O., te sonantem … plectro (= lyrā) … , mala dura belli H., sonare Germanas acies, Daca proelia Stat., atavos et avorum antiqua nomina sonantem V. ponosnega na pradede in stara imena; z neodvisnim govorom: sive mendaci lyra voles sonari tu pudica, tu proba … H. (Epod. 17, 39 in nasl.) opevana biti ob … liri (po drugih to ni konstrukcija NCI, ampak ACI = da se poje ob … liri, da … lira zazveni ali zapoje). — Od tod adj. pt. pr. sonāns -antis doneč, zveneč, bučeč, glaseč se, zvočen: concha O. bučeča, meatus animae sonantior Plin. iun., sonantia verba Plin. iun. blagoglasne, ut sint alia (sc. verba) sonantiora Ci. polnozvočnejše, ut tibi tumidius videretur, quod est sonantius Plin. iun. polnozvočnejše, polneje zveneče, ex quibus (sc. litteris črk = glasov) aliae sunt insonae (mutavci, nezveneči glasovi), semisonantes (polglasniki, polvokali) aliae, pars sonantes (samoglasniki, vokali) Ap. — Adv. v komp. sonantius polnozvočneje: „transdere“ veteres sonantius quod nos lenius dicimus „tradere“ Don. Opombe: Neklas. obl. iz pf. debla: sonavērunt It., sonaverint Tert.; obl. po 3. spregatvi: sonĕre Acc. ap. Non., Lucr., sonit Enn., Acc. ap. Non., sonunt Enn., Pac. fr.

soupirer [supire] verbe intransitif vzdihniti, vzdihovati; reči z vzdihom; koprneti, hrepeneti (après, pour po)

soupirer de douleur vzdihovati od bolečine
soupirer pour une femme biti zaljubljen v (neko) žensko
soupirer après les honneurs hrepeneti po časteh, biti častihlepen
après le bonheur po sreči

spečáti (prodati) vendre, écouler, débiter, placer (une marchandise)

spečati se s kom s'accointer, se commettre avec quelqu'un, (z žensko) se fier (avec une femme), avoir des rapports (sexuels) avec une femme

splêsti (splêtem) | splétati (-am)

A) perf., imperf.

1. fare a maglia:
splesti pulover, rokavice fare (a maglia) un pullover, un paio di guanti
splesti ročno, strojno fare a mano, a macchina

2. intrecciare; intessere:
splesti košaro, venec intrecciare un cesto, una corona
splesti lase v kito intrecciare i capelli
splesti v leso aggraticciare

3. pren. intrecciare, ordire, tramare:
splesti zaroto intrecciare le fila di una congiura, ordire una congiura

4. pren. (narediti, delati; snovati, zasnovati, povezati, povezovati) creare; intrecciare; unire:
ljudska domišljija je o kralju Matjažu spletla nešteto bajk la fantasia popolare creò innumerevoli leggende attorno al personaggio di re Matteo (Corvino)

B) splêsti se (splêtem se) | splétati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intrecciarsi:
splesti se z žensko invischiarsi in una relazione con una donna

2. pren. (nastati, razširiti se) crearsi; diffondersi

3. accadere; manifestarsi, mostrarsi, comparire

spódnji (-a -e) adj.

1. basso, inferiore; di sotto:
spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
spodnji Pad il basso Po
spodnji del trebuha basso ventre, addome
spodnje nadstropje il piano di sotto

2.
spodnja stran il rovescio
spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa

3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
spodnja dovoljena teža peso minimo
spodnja vrednost valore minimo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
anat. spodnja čeljust mandibola
anat. spodnja okončina estremità inferiore
lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
geol. spodnja kreda basso cretaceo
geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
bot. spodnja stran lista ipofillo
obl. spodnje hlače mutande; slip
obl. spodnje krilo sottogonna
spodnje perilo biancheria intima
spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
spodnji del jadra bordame
navt. spodnje jadro trevo
grad. spodnji del stropa soppalco
polit. spodnji dom Camera bassa
zool. spodnji grgavec laringe
spodnji konec mize coda di tavola
num. spodnji krajec kovanca esergo
spodnji krožnik sottopiatto
mitol. spodnji svet inferi
grad. spodnji temelj sottofondazione

spolovílo (-a) n biol., fiziol. organo sessuale, organo genitale;
zunanje spolovilo (žensko) parti genitali esterne; pog. natura
spolovila i genitali; redko le vergogne

spōnsō -āre (intens. glag. spondēre)

1. zaročiti (zaročati) se: Paul. (Dig.).

2. zaročiti (zaročati) koga, skleniti (sklepati) zaroko s kom: virgines sponsari non possunt Tert., sponsare uxorem Aug. zaročiti se z žensko; metaf.: sponsabo te in sempiternum ali in fide Vulg., animam sponsans Paul. Nol.

Statānus -ī, m in Statilīnus -ī, m (stāre) Statán, Statilín, božanstvo, ki otrokom pomaga postavljati se na noge: Varr. ap. Non., Aug.; kot žensko božanstvo Statīna -ae, f Statína: Tert.

Statīra -ae, f (Στάτειρα) Statíra, perzijsko žensko ime; poseb. hči Dareja Kodomana, soproga Aleksandra Velikega: Iust.

stola -ae, f (tuj. στολή)

1. stóla, dolgo, od vratu do gležnjev segajoče žensko oblačilo: Varr., Sen. ph., Plin. iun., Mart., Dig., Cass. idr., Dianae amplum signum cum stola Ci., stola longa O., ad talos stola demissa H., cunnus velatus stolā H.; meton. imenitna gospa, odlična gospa (dama), imenitnica, patricijka, aristokratka, plemkinja, plemenitnica, plemenitašinja: hic iuvenum coetu stola mixta Stat., ut inviolata … stola relinqueretur Val. Max., inter stolam plebemque Plin.

2. metaf. kot moško oblačilo, ki je segalo do gležnjev, dopetna halja, talar, talarna toga: Enn. ap. Non., amicti stolis albis Vulg.; poseb. talar
a) piskačev (ob Minervini svečanosti): Varr., quid sibi personae, quid stola longa (sc. tibicinis) volunt? O.
b) Izidinih svečenikov: Ap. — Kot priimek rim. Stola -ae, m Stóla, npr. Sex. Stola Sekst Stola: Ci.

stranišč|e srednji spol (-a …) die Toilette; das Klosett, der Abort
javno stranišče öffentliche Bedürfnisanstalt
pasje stranišče das Hundeklosett
(štrbunk) das Häuschen, der Abtritt
stranišče brez izplakovanja Trockenklosett, Trockenabort
stranišče na izplakovanje Wasserklosett
stranišče na hodniku Außentoilette
moško stranišče Herrentoilette
žensko stranišče Damentoilette
morati na stranišče mal müssen, mal wohin müssen
čistilka v stranišču die Toilettenfrau, Klofrau

stuprō -āre -āvī -ātum (stuprum)

1. onečastiti (onečaščati, onečaščevati), (o)skruniti: pulvinar Ci., stuprandis moribus Tert.

2. kako žensko (o)skruniti, onečastiti (onečaščati), posiliti (posiljevati), zlorabiti (zlorabljati): filiam Pl., Ci., Lucretia vi stuprata Ci., crimen stupratae matris familiae L., stuprare liberos eorum et coniuges L., virginem Sen. rh.: occ. z nečistovanjem (vlačuganjem, kurbanjem, sramodejstvom) podkupiti (podkupovati): empto stupratoque iudicio Ci. ep.