Franja

Zadetki iskanja

  • globoko [ô] tief, tief- (hladiti tiefkühlen, orati tiefpflügen, tehnika vleči tiefziehen, tehnika vrtati : tiefbohren); s pridevnikom tief …, tief- (ganjen [tiefbewegt] tief bewegt, hlajen tiefgekühlt, občuten [tiefempfunden] tief empfunden, [tiefgefühlt] tief gefühlt, prizadet tief betroffen, užaljen tief beleidigt, veren tief religiös, vlečen tehnika tiefgezogen, zasnežen [tiefverschneit] tief verschneit, žalosten tief betrübt, tief traurig)
    globoko pasti figurativno tief sinken
    globoko dihati durchatmen
    globoko v noč bis tief in die Nacht hinein
    globoko v srcu im tiefsten Herzen/ tief im Inneren
    globoko pogledati v kozarec figurativno tief ins Glas gucken
    globoko poseči v žep tief in die Tasche greifen
    globoko zadeti v srce tief im Herzen treffen
  • gonfler [gɔ̃fle] verbe transitif napihniti, figuré napolniti (de z); verbe intransitif

    se gonfler napihniti se, nabrekniti, oteči; napojiti se (de z)
    gonfler le ballon, les pneus de la voiture napihniti žogo, pnevmatike avtomobila
    gonfler un résultat namerno pretiravati rezultat (uspeh)
    son genou s'est mis à gonfler koleno mu je začelo otekati
    le gâteau a gonflé kolač je vzhajal
    son cœur se gonfle žalost se ga loteva, žalosten postaja
    se gonfler (figuré) napihovati se, biti nadut, delati se važnega; narasti (vode ipd.)
  • gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo

    gros bagage masculin težka prtljaga
    grose artillerie težko topništvo
    grose affaire velika, važna kupčija
    grose besogne glavno delo
    gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
    gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
    une grose femme debela ženska
    une femme grose noseča ženska
    elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
    gros gibier velika divjad
    gros industriel veleindustrijec
    gros commerçant veletrgovec
    Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
    grose fièvre huda vročica
    gros lot glavni dobitek
    la mer est grose morje je razburkano
    gros rire bučen smeh
    gros rhume hud nahod, hud prehlad
    gros pain domač kruh
    gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
    grose rivière narasla reka
    grose plaisanterie groba, surova šala
    gros temps viharno vreme (na morju)
    de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
    les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
    yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
    gros de conséquence težkih posledic
    j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
    il a les yeux gros na jok mu gre
    avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
    en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
    battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
    coûter gros drago stati
    devenir gros rediti se
    dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
    écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
    être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
    faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
    gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
    faire les gros yeux preteče gledati
    jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
    il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ...
  • hängen1 (hing, gehangen) viseti (an na); (haften) držati se (česa); (noch offensein) biti še odprt; hängen an (abhängig sein) biti odvisen od, (gern haben) biti navezan na; hängenlassen pozabiti; (in Stich lassen) pustiti na cedilu; den Kopf hängen lassen povešati glavo, biti žalosten; einen hängen haben biti pijan
  • heart [ha:t] samostalnik
    srce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje)
    množina srčne karte

    after one's own heart po želji, kot srce poželi
    at heart v duši, v srcu, po srcu
    an affair of the heart ljubezenska zadeva
    bless my heart! za boga!
    by heart na pamet
    at the bottom of one's heart na dnu srca
    heart's desire srčna želja
    from one's heart iskreno, iz srca
    for one's heart srčno rad
    heart and head navdušeno
    heart of oak srčika hrasta, figurativno srčen človek; leseno ladjevje
    heart and soul z dušo in telesom
    a heart-to-heart talk odkrit pogovor
    in good heart v dobrem stanju
    the land is in good heart zemlja je rodovitna, ni izčrpana
    in the heart of v osrčju
    in one's heart skrivoma
    in one's heart of hearts v dnu duše, zares
    in heart dobre volje
    light of heart vesel, brezbrižen
    left heart levi srčni prekat
    king (queen) of hearts srčni kralj (dama)
    navtika my hearts! tovariši!, pogumni fantje!
    near one's heart všeč, pri srcu
    the very heart of the matter bistvo zadeve
    out of heart malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)
    sick at heart potrt, žalosten
    smoker's heart kadilčevo (bolno) srce
    searchings of heart tesnoba, sum
    to one's heart's content do mile volje, kot srce poželi
    with all one's heart iz vsega srca, srčno rad
    with a heavy heart s težkim srcem
    medicina disordered heart srčna nevroza

    Z glagoli:

    to break s.o.'s heart streti komu srce
    to clasp s.o. to one's heart prižeti koga na srce
    to cry one's heart out oči si izjokati
    to cut s.o. to the heart zadeti koga v srce, užaliti
    to do one's heart good dobro deti, osrečiti
    to eat one's heart out giniti od žalosti
    my heart fails pogum mi upada
    I cannot find it in my heart to; ali I don't have the heart to srce mi ne da, da bi
    to get (go) to the heart of priti (iti) stvari do dna
    to give heart opogumiti
    to give one's heart to s.o. dati komu srce
    to go near (ali to) one's heart ganiti
    my heart goes out to him sočustvujem z njim
    to grow out of heart postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)
    to have a heart imeti (dobro) srce
    have a heart! usmili se!
    to have no heart biti brez srca, neusmiljen
    to have s.th. at heart srčno kaj želeti
    to have one's heart in one's mouth v grlu stiskati, biti zelo prestrašen
    to have one's heart in one's boots biti zelo malodušen
    to have one's heart in the right place imeti srce na pravem mestu
    to have s.o.'s good at heart brigati se za dobro nekoga
    to have one's heart in one's work biti z vsem srcem pri delu
    his heart leaps up srce mu zaigra
    to lay s.th. to heart na srce položiti
    to lose heart izgubiti pogum
    to lose one's heart to zaljubiti se
    to make one's heart bleed čutiti veliko usmiljenje in žalost (srce krvavi)
    to open one's heart to s.o. razkriti komu srce, biti velikodušen
    to pluck up heart opogumiti se
    to pour out one's heart srce izliti
    to put s.o. in good heart razveseliti, razvedriti koga
    to put one's heart into s.th. biti pri stvari z dušo in telesom
    my heart sank srce mi je padlo v hlače
    to set one's heart on s.th. iz vsega srca kaj želeti
    to set one's heart at rest umiriti se, pomiriti se
    to take s.th. to heart k srcu si kaj gnati, v srce si vtisniti
    to take heart (of grace) zbrati pogum, opogumiti se
    to wear one's heart on one's sleeve imeti srce na jeziku
    to win s.o.'s heart srce osvojiti
    what the heart thinketh, the mouth speaketh povedati, kar ti leži na srcu
  • -hearted [há:tid] pridevnik (v sestavljenkah: sad-hearted žalosten; hard-hearted trdosrčen itd.)
  • Lenten [léntən] pridevnik
    posten
    figurativno suh, mršav, pičel

    Lenten face žalosten obraz
    Lenten fare postna hrana
    Lenten colour vijoličasta barva
  • long1 [lɔŋ] pridevnik
    dolg; dolgotrajen, dolgovezen
    pravno časovno odmaknjen
    (tudi ekonomija) dolgoročen
    ekonomija čakajoč na zvišanje cen

    long arm dolga roka, oblast
    to make a long arm iztegniti roko po čem
    at long bowls borba na daljavo
    ameriško long bit kovanec za 15 centov
    as broad as it is long vseeno
    a long chair ležalnik
    by a long chalk in že kako
    not by a long chalk kje neki
    long clay dolga pipa
    ekonomija a long date dolg rok
    long dozen 13 kosov
    a long drink pijača iz visokega kozarca
    long ears neumnost
    little pitchers have long ears otroci vse slišijo
    a long family mnogoštevilna družina
    the long finger sredinec
    long in the finger tatinski, dolgoprst
    a long face kisel, žalosten obraz
    a long figure (ali price) visoka cena
    a long guess negotova domneva
    long hundred 120 kosov
    long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
    to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
    long home grob
    long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
    šport long jump skok v daljino
    it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
    long measure dolžinska mera
    two long miles dve dobri milji
    ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
    to make a long nose pokazati osle
    long odds neenaka stava
    long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
    it is long odds that stavim l proti 100
    a long purse globok žep, mnogo denarja
    navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
    gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
    in the long run končno, konec koncev
    long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
    of long standing dolgoleten, star
    to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
    Long Tom daljnosežen top
    to have a long tongue imeti dolg jezik
    long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
    long vacation letni oddih, poletne počitnice
    to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
    to take long views misliti na posledice
    a long way round velik ovinek
  • luto moški spol žalovanje; žalna obleka, žalni trak; žalni rob (papirja); žalost, tuga

    luto riguroso globoko žalovanje
    luto de viuda žalovanje po možu
    estar de luto, llevar luto žalovati; žalosten ali razočaran biti
    ponerse de luto, vestirse de luto obleči žalno obleko, žalovati (por za)
  • marrant, e [marɑ̃, t] adjectif, populaire zabaven, smešen

    il n'est pas marrant, ton ami žalosten je tvoj prijatelj
  • minor1 [máinə] pridevnik
    manjši, majhen, manj pomemben, podrejen; mladoleten, mlajši
    ameriško stranski (predmet na univerzi)

    glasba minor key mol
    figurativno conversation in a minor key žalosten (pridušen) pogovor
    ameriško minor subject stranski predmet na univerzi
    minor suit karo ali pik (bridge)
    pravno minor offence manjši prekršek
    slovnica minor sentence nepopoln stavek
  • mouth1 [mauɵ] samostalnik
    usta; gobec, smrček; žrelo (topa), grlo (steklenice), odprtina (cevi), vhod (v jamo); ustje (reke)
    sleng ustenje, gobcanje

    pogovorno down in the mouth žalosten, potrt
    from s.o.' s mouth komu z jezika (vzeti)
    from mouth to mouth od ust do ust
    to give mouth lajati (pes)
    to give mouth to one's thoughts naglas povedati kar mislimo
    to have a big mouth imeti dolg jezik, preveč govoriti
    the horse has a good (bad) mouth konja je lahko (težko) voditi
    pogovorno to keep one's mouth shut držati jezik za zobmi
    to laugh on the wrong (ali other) side of one's mouth kislo se smejati
    to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe, zmrdovati se nad darilom
    my mouth waters sline se mi cedijo
    to make s.o. laugh on the wrong side of his mouth odvaditi koga smeha
    to make s.o.'s mouth water delati komu skomine
    to make a wry mouth namrdniti se
    to open one's mouth too wide preveč zahtevati
    to put (ali place) words into s.o.'s mouth položiti komu besede v usta; trditi da je kdo kaj rekel
    to shoot off one's mouth izblebetati
    to shut (ali stop) s.o.'s mouth zapreti komu usta
    straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
    to take the bread out of s.o.'s mouth spraviti koga ob zaslužek
    to take the words out of s.o.'s mouth vzeti komu besedo iz ust
    by word of mouth ustno
    useless mouth kdor jé, a ne dela
  • nadíh souffle moški spol , légère teinte, trace ženski spol

    otožen, žalosten nadih une légère tristesse, une ombre de tristesse
    posmehljiv nadih une légère moquerie, un brin de moquerie
    nadih rdečice une légère rougeur
  • nēnia (napačno naenia) -ae, f (gr. νηνία; prim.: νηνία τὸ Φρύγιον μέλος)

    1. pogrebna pesem, pogrebnica, sploh vsaka žalostna pesem, žalostinka, žálostnica, žalospev, otožnica: Pl., Q., Suet. idr., vocabulo neniā Graeci cantus lugubres nominant Ci., honoratorum virorum laudes in contione memorentur easque etiam cantu ad tibicinem prosequantur, cui nomen nenia Ci., absint inani funere neniae H., ne relictis, Musa procax, iocis Ceae retractes munera neniae H. (o žalostinkah Simonida s Keosa), naenia est carmen, quod in funere laudandi gratiā cantatur ad tibiam Fest., P. F. Od tod

    2. pren. in preg. (žalosten) izid ali konec česa: id fuit nenia ludo Pl. to je bila za šalo tako rekoč pogrebnica = žalosten konec, tako se je to končalo, huic homini amanti mea hera dixit neniam de bonis Pl. žalostno zgodbo, dicetur merita Nox quoque nenia H. sklepna pesem, pesem sklepnica (po drugih pa: hvalnica), sunt, qui eo verbo (sc. neniā) finem significari crediderunt Fest., sunt, qui eo verbo (sc. neniā) finem significari putant P. F.

    3. pesem sploh, kakor npr. poulična popevka, nočna pesem, nočno petje, uspavanka: lenes neniae Arn., puerorum nenia H., viles neniae Ph. nedolžne norčije; occ. čarovna pesem, čarovne besede: neniaque in volucres Marsa figurat anus O. (Fast. 6, 142), Marsa dissilire nenia H.

    4. rovarsko pretresanje (prerešetavanje), škodoželjno kritiziranje, zlobno nerganje: accusatorum meorum neniae et probrosae querelae Hier. Pooseb. Nēnia -ae, f Nénija, boginja pogrebnega petja, boginja žalostink, ki je imela kapelico pred Viminalskimi vrati: Arn. , Aug., Naeniae deae sacellum ultra (extra P. F.) portam Viminalem fuerat dedicatum Fest.

    Opomba: Abl. sg. neniā dvozložen: naeniaque in (beri naeniaquin) volucres Marsa figurat anus O.
  • obraz moški spol (-a …)

    1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
    … obraza Gesichts-
    (barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
    … za obraz Gesichts-
    (krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

    2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
    strog obraz strenge Miene
    uraden obraz dienstliche Miene
    kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
    rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
    obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
    |
    v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
    dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
    skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
    pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
    brez obraza figurativno gesichtslos
    čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
    maska čez obraz die Strumpfmaske
    na obrazu im Gesicht
    koža na obrazu die Gesichtshaut
    biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
    v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
    veter v obraz der Gegenwind
    udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
    povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
    udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
    zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
    z obraza prebrati an der Stirn ablesen
    strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
    z … obrazom -gesichtig
    (ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
    s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene
  • obráz cara f , faz f ; rostro m

    nedolžen obraz aire m de inocencia
    bled obraz semblante m pálido, fam cara de acelga
    obraz kot paradižnik cara de tomate
    človeški obraz cara humana
    žareč obraz una cara de pascuas (ali de aleluya ali radiante)
    zločinski obraz cara patibularia
    naravnost v obraz (brez vsake zadrege) a rostro firme
    to se ti bere (vidi) na obrazu fam en la cara se te conoce
    nakremžiti obraz torcer el rostro (ali el gesto)
    napraviti strog obraz poner gesto adusto
    napraviti dolg obraz poner cara larga, fam quedar con un palmo de narices
    napraviti jezen obraz poner cara de perro
    napraviti kisel obraz poner cara de vinagre
    napraviti prestrašen (začuden) obraz estar cariacontecido
    delati »obraze« (spakovati se) hacer muecas ali hacer gestos ali hacer visajes
    napraviti osupel obraz quedar asombrado
    to bíje vsem pravilom v obraz esto contradice todas las reglas
    napraviti žalosten obraz poner cara de viernes (santo)
    imeti sonce v obrazu estar de cara al sol
    sonce sije naravnost v obraz el sol da de cara
    pokazati svoj pravi obraz (fig) quitarse la máscara
    poznati koga po obrazu conocer a alg de vista
    kri mu je stopila v obraz se puso colorado
    pljuniti komu v obraz escupir a alg en la cara
    reči komu kaj v obraz dar en rostro a alg con a/c; decirselo a alg en la cara
    smejati se komu v obraz reírse en las narices de alg
    udariti koga po obrazu cruzar la cara a alg
    zalučati komu resnico v obraz decirle a alg las verdades en la cara
  • peine [pɛn] féminin kazen, kaznovanje; muka, trpljenje, bolečina; skrb, jad; žalost, nevolja; težava, trud, napor

    à peine komaj, s težavo
    à peine que komaj da, toliko da
    à grand-peine z veliko težavo
    avec peine z nevoljo, nerad
    sans peine brez truda
    sous peine d'amende, de mort pod kaznijo globe, pod smrtno kaznijo
    pour ta peine za kazen, da boš kaznovan
    peine antécédente predkazen
    peine capitale, de mort smrtna kazen
    peine comminatoire posvarilo, grožnja s kaznijo
    peine corporelle telesna kazen
    peine disciplinaire disciplinska kazen
    peine pécuniaire, d'amende denarna kazen
    peine de simple police policijska kazen
    peine privative de liberté odvzem svobode (prostosti)
    peine du talion (kazen) zob za zob, oko za oko
    avoir de la peine biti žalosten
    j'ai de la peine à le faire težkó, s težavo to naredim; upira se mi, to napraviti
    se donner de la peine da(ja)ti si truda, (po)truditi se
    donnez-vous la peine d'entrer izvolite vstopiti
    encourir une peine nakopati si kazen
    être, se mettre en peine de quelqu'un biti v skrbeh, delati si skrbi za koga
    être comme une âme en peine biti zelo žalosten
    n'être pas au bout de ses peines ne še biti pri kraju svojih težav
    ce n'est pas la peine ni vredno truda
    faire peine boleti
    cela fait peine à voir človeka boli, ko to vidi
    faire de la peine à quelqu'un žalostiti koga
    ce n'est pas la peine de (+ infinitif), que ... (+ subjonctif) odveč je, ni treba, da ...
    est-ce bien la peine de ..., que ...? je treba, se izplača, ni odveč ...?
    frapper d'une peine kaznovati
    mourir à la peine težkó delati do smrti
    perdre sa peine, ses peines zaman se truditi
    c'est peine perdue to je izgubljen trud; škoda truda
    prononcer, infliger une peine prisoditi kazen
    purger sa peine en prison prebiti, odsedeti kazen v ječi
    valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
    ne valoir pas la peine d'en parler ne biti besede vredno
    toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
    nul bien sans peine (proverbe) brez dela ni jela
  • pleurer [plœre] verbe intransitif jokati (sur nad, de ob); (oči) solziti se; verbe transitif objokovati, žalovati za

    pleurer à chaudes larmes točiti grenke solze
    pleurer comme un veau (familier) bridko jokati
    il pleure le pain qu'il mange žal mu je kruha, ki ga jé
    n'avoir plus que les yeux pour pleurer dobesedno ničesar več ne imeti, vse izgubiti
    pleurer misère tožiti, tarnati o svoji usodi
    (familier) pleurer après quelque chose jokati za čem, nujno prositi, moledovati za kaj
    triste, bête à pleurer zelo žalosten, zelo neumen (trapast)
  • podtón (-a) m espressione, discorso sottotono; sfumatura, punta, accento:
    melanholičen podton sfumatura melancolica
    žalosten podton un accento di tristezza
  • pogled3 [è] moški spol (-a …)

    1. der Anblick, (razgled) die Aussicht, die Sicht, na kaj: die Ansicht, skozi kaj: die Durchsicht, der Durchblick; (panorama) die Gesamtansicht; na kaj: -ansicht, -bild, -blick (mesto Stadtbild, Stadtansicht, morje Meeresblick); na kaj tesnega, v kaj: der Einblick (na temna zadnja dvorišča in düstere Hinterhöfe), die Einsicht (oboje tudi figurativno)
    pogled v dolino der Talblick

    2. (prizor, slika) das Bild
    biti lep pogled einen schönen Anblick bieten
    zastrašujoč pogled das Schreckbild
    žalosten pogled das Jammerbild, ein trauriger/trostloser Anblick
    ob pogledu na prometno nesrečo beim Anblick des Unfalls

    3.
    biti X na pogled X anzusehen sein (biti čeden/grozljiv na pogled hübsch/ schauderhaft anzusehen sein)