Franja

Zadetki iskanja

  • zmodríti hacer sabio ; (spametovati) escarmentar

    to naj te izmodri que esto te sirva de lección (ali de escarmiento)
    škoda zmodri človeka de los escarmentados nacen los avisados
  • znášati2 (-am) | znêsti (znêsem) imperf., perf. ammontare, assommare a; essere di:
    škoda znaša milijon tolarjev i danni ammontano a un milione di talleri
    površina znaša petdeset arov la superficie è di cinquanta are
  • žétven

    žetveni delavec ouvrier moški spol engagé pour la moisson, moissonneur moški spol
    žetveni stroj machine ženski spol de récolte, facheuse ženski spol, moissoneuse ženski spol
    žetveni čas époque ženski spol de la récolte (ali de la moisson)
    žetvena škoda dégâts causeés à la récolte
  • žétven

    žetveni delavec segador, bracero m del campo; A peón m
    žetveni stroj máquina f segadora - agavilladora; cosechadora f; motocultor m
    žetveni čas tiempo m de la cosecha
    žetvena škoda daños m pl sufridos por la cosecha
  • žival1 ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija

    1. das Tier (čredna Herdentier, čudežna Wundertier, domača Haustier, globokomorska Tiefseetier, gozdna Waldtier, grbovna Wappentier, klavna Schlachttier, kopenska Landtier, koristna domača Nutztier, mala Kleintier, mitološka, bajeslovna, pravljična Fabeltier, nočna Dämmerungstier, Nachttier, plemenska Zuchttier, poskusna Versuchstier, prvotna Urtier, puščavska Wüstentier, strupena Gifttier, terarijska Terrarientier, tovorna Lasttier, udomačena Heimtier, vodna Wassertier, vprežna Zugtier, zajedalska Schmarotzertier, za ježo Reittier, z mladiči Elterntier)
    koristna/škodljiva žival agronomija in vrtnarstvo der Nützling/ der Schädling
    živalstvo, zoologija najdena mrtva/živa žival der Todfund/ der Lebendfund

    2. živalstvo, zoologija žival, ki …:
    diha der -atmer
    (s pljuči Lungenatmer, s škrgami Kiemenatmer, s kožo Hautatmer, s črevesom Darmatmer)
    golta plen cel der Schlinger
    koti žive mladiče der Lebendgebärer
    leže jajca der Eileger
    živi v/na … der -bewohner, das -tier
    (jamska Höhlentier, Höhlenbewohner, stepska Steppentier, Steppenbewohner, na kopnem Landbewohner)
    spi zimsko spanje der Winterschläfer
    žival s … krvjo der -blüter
    (mrzlokrvna Kaltblüter, z nestalno toplo krvjo Wechselblüter, Wechselwarmblüter, toplokrvna Warmblüter)

    3.
    religija žrtvena žival das Opfertier, das Tieropfer
    daritev/žrtvovanje živali das Tieropfer

    4.
    živali množina Tiere množina
    gospodarsko uporabne živali das Nutzvieh
    male domače živali das Kleinvieh, das Viehzeug
    kralj živali der König der Tiere

    5.
    … živali Tier-
    (kult der Tierkult, mučenje die Tierquälerei, ogled medicina die Tierschau, prevoz der Tiertransport, die Tierbeförderung, prijatelj der Tierfreund, proizvodnja/reja die Tierproduktion, reja die Tierhaltung, reja malih Kleintierhaltung, rejec der Tierhalter, rejec malih der Kleintierhalter, slikar der Tiermaler, slika das Tierbild, število na teritoriju der Tierbestand, zavarovanje die Tierversicherung)

    6.
    varstvo/zaščita živali der Tierschutz
    zakon o varstvu živali das Tierschutzgesetz
    varstveno področje za živali das Tierschutzgebiet
    aktivist za varstvo živali der Tierschützer
    društvo za varstvo živali der Tierschutzverein
    zavetišče za živali das Tierheim
    azil za živali das Tierasyl

    7.
    kužna bolezen živali die Viehseuche
    prisotnost živali/naseljenost z živalmi der Besatz, Tierbesatz
    lovstvo premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
    škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
    ki ima rad živali tierliebend, tierlieb
    ljubezen do živali die Tierliebe
    parazit na živalih der Zooparasit
    poskus na živalih der Tierversuch
    knjiga o živalih das Tierbuch
    nauk o živalih die Tierkunde
    razširjanje po živalih die Zoochorie
    bogat z živalmi tierreich
    trgovina z živalmi die Tierhandlung, trgovanje: der Tierhandel
    klinika za živali die Tierklinik
    ograda za živali das Tiergehege, za divjad: das Wildgehege
    raj za živali figurativno das Tierparadies
  • živalsk|i (-a, -o) tierisch, tierhaft; Tier- (ep der Tierepos, film der Tierfilm, gradbeništvo, arhitektura friz der Tierfries, meh der Tierbalg, prizor das Tierstück, anatomija die Tieranatomie, dlaka das Tierhaar, geografija die Tiergeographie, kužna bolezen die Tierseuche, psihologija die Tierpsychologie, selitev die Tierwanderung, sociologija die Tiersoziologie, škoda der Tierschaden, vrsta die Tierart, združba die Tiergesellschaft, truplo der Tierkadaver)
    v živalski podobi in Tiergestalt
    živalsko pretepsti ipd.: viehisch
  • žled [é] moški spol (-a …) der Eisbehang
    škoda zaradi žleda der Eisbruch
  • ἄν2 členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.
  • ἀ-σκηθής 2 [Et. nem. Schade, stvn. scado, odtod slov. izpos. škoda] ep. nepoškodovan, zdrav, brez škode.
  • ἀτηρία, ἡ škoda, zlo, nesreča.
  • βλάβη, ἡ βλάβος, ους, τό [Et. iz βλαπ- in to iz μλάπ-, kor. ml̥qw-, lat. multa iz molcta, globa; slov. u-molk-niti, strslov. u-mlč-iti, bezähmen] 1. škoda, izguba. 2. nesreča, poguba; ἡ πᾶσα βλάβη povsem brezbožen človek.
  • δήλημα, ατος, τό ep. poet. škoda, poguba.
  • δήλησις, εως, ἡ (δηλέομαι) ion. škoda, poškodovanje, poškodba; ἐπὶ δηλήσῑ v pogubo; ἐπ' οὐδεμιῇ δηλήσῑ brez sovražnega namena.
  • ἐλάττωμα, ατος, τό (ἐλαττόω) poškodba, škoda, izguba, pomanjkanje.
  • ἕλκος, ους, τό [Et. lat. ulcus iz ełkos.] 1. rana, ulje. 2. nesreča, škoda.
  • ζημία, ἡ 1. izguba, škoda. 2. kazen θανάτου, globa (denarna) χρημάτων.
  • ἥττημα, ατος, τό poraz, škoda, izguba NT.
  • κακός 3 [comp. κακίων, poet. κακώτερος, sup. κάκιστος gl. χείρων, χερείων, χερειότερος, χείριστος in ἥσσων] 1. telesno: slab, nesposoben ἀλήτης, nezmožen, neraben; plah, bojazljiv, strahopeten πρὸς αἰχμήν; grd εἶδος, siromašen εἵματα; γένος podel, nizek, ubog, neplemenit. 2. nravno: slab, zanikaren, zloben, hudoben, ničvreden, εἰς φίλους nezvest, εἰ μὴ 'γὼ κακὸς γνώμην ἔφυν če prav sodim, ako se ne motim, κακοὶ γνώμαισιν neumneži, κακός εἰμι πρός τινα sovražen sem komu. 3. slab v posledicah, razmere, stanje: nesrečen, poguben, hud, φάρμακον strupen, ὄρνις nesrečo oznanjajoč, λόγοι, ῥήματα psovke, nevaren ἕλκος. 4. subst. a) κακός, ὁ hudobnež, zlobnež, strahopetnež; b) τὸ κακόν, τὰ κακά α.) zlo, nesreča, nezgoda, škoda, beda, nevarnost, hudobija, κακὰ κακῶν najhujše zlo (nesreča), τὰ κάκιστα največja nesreča; β.) psovke, spletke, napaka, κακὰ δίδωμι storim, πάσχω trpim (gl. κακὸν ποιῶ, ἐργάζομαι, δρῶ τινα). 5. adv. κακῶς slabo, hudobno, grdo, zgrda, zlobno, zanikrno, κακῶς ἔχω τι zanemarjam, κακῶς ἔχω slabo se mi godi; κακῶς ποιῶ škodujem komu (τινά), τί (o)pustošim, κακῶς λέγω τινά žalim koga, grdo govorim o kom κακῶς πράττω, ἔχω, πάσχω ὑπό τινος trpim zlo, škodo, nesrečo; κακῶς ἀκούω ὑπό τινος sem pri kom na slabem glasu (gl. ἀκούω).
  • κόθ-ουρος 2 [Et. κοθώ škoda + οὐρά rep] brez žela.
  • λῡ́μη, ἡ (gl. λῦμα) 1. grdo ravnanje, zasramovanje, sramota, ἐπὶ λύμῃ v pogubo, v sramoto, v osramočenje. 2. poguba, škoda, nesreča, pohabljenje, αἰσχρῶς λύμῃ διακείμενος ostudno pohabljen.