Franja

fume¹ [fju:m] samostalnik
dim, hlap; oster vonj; jeza, strast, razburjenje

to be in a fume besneti

hook¹ [huk] samostalnik
kavelj, kljuka; trnek; zapenec, pripenjec; oster ovinek, rečni zavoj, ovinkast rt
šport ločnik (udarec pri boksu)
figurativno past, zanka
množina, sleng kremplji, prsti

a bill hook zaokrožen nož
crochet-hook kvačka
fish-hook trnek
reaping-hook srp
hook and eye zapenec in ušesce
Hook of Holland polotok in pomožno pristanišče v Rotterdamu
by hook or by crook z lepa ali z grda
sleng off the hooks vznemirjen, prismojen
sleng to drop off the hooks umreti
hook, line, and sinker popolnoma
sleng on one's own hook na svojo pest
sleng to take (ali sling) one's hook zbežati, pete si brusiti
to have s.o. on one's hook imeti koga v oblasti

incisión ženski spol urez, rez; cezura; oster govor

incisive [insáisiv] pridevnik (incisively prislov)
oster prediren; zajedljiv, jedek, piker

incisive teeth sekalci (zobje)
incisive bone medčeljustna kost

iperosmia f med. hiperosmija, čezmerno oster voh

kéba ž kratek in oster žepni nož, s pregibnim rezilom, pipec: izvaditi, isukati, izvući -u iza pojasa

Knick, der, (-/e/s, -e/-s) pregib, zgib, guba; Straße: oster ovinek; (Windhecke) visoka živa meja (za varstvo pred vetrom); einen Knick in der Linse haben škiliti

knife-edge [náifedž] samostalnik
noževo rezilo; jeziček na tehtnici
figurativno oster rob

knife-edged [náifedžd] pridevnik
oster kot nož

ljutìna ž
1. jeza, srditost: biti zelen od -e; uzavreti od -e
2. jedkost, oster okus: ljutina prepečenice; ljutina teškog mirisa

messerscharf oster kot nož; figurativ oster kot britev

movido glasba hiter, živahen; ne oster (fotografija)

náljut -a -o, nȁljūt -a -o precej hud, precej oster: -a paprika

novācula -ae, f (iz indoev. *qsneu̯a-, indoev. kor. *qs-eu-, *qs-neu- praskati, strgati, brusiti; prim. skr. kṣṇāuti drgne, brusi, kṣṇṓtram brus, gr. ξέω, ξύω, ξαίνω strgam, drgnem, gladim)

1. oster nož, britev, strižno rezilo: Aur. idr., dixit se cogitasse cotem novaculā posse praecidi Ci., novaculā cotem discindere Ci., L., mercennarius meus, ut ex novacula comperistis, tonsor est Petr., nihil melius est, quam novaculā cotidie radere Cels., cursu volucri pendens in novacula calvus Ph., summam cutem (sc. raporum) novaculā decerpere Col., cum (sc. tonsor) strictā novaculā supra est Mart., secare novaculā fauces Suet., novacula praeacuta, novaculam arripere Ap., n. secare Fl., n. disicere Lact.; occ. (morilčevo) bodalo: stringitur in densā nec caeca novacula turbā Mart.

2. metaf. novákula, „britev“, nam neznana riba: novaculā pisce qui attacti sunt, ferrum olent Plin. — Soobl. novāclum -ī, n (sinkop. iz novāculum): Lamp.

per-ācer -cris -cre (per in acer) zelo hud; metaf. zelo oster: orator ingenio peracri Ci., iudicium Ci. ep.

per-acūtus 3, adv. -ē (per in acūtus)

1. zelo oster: peracuta (po nekaterih izdajah et acuta) falx Mart. (?)

2. metaf.
a) zelo pronicav (rezek, zveneč, prediren, predirljiv): vox Ci.
b) zelo ostroumen, zelo bistroumen: qui peracutus esset ad excogitandum Ci., causa, oratio Ci., peracute moveri (misliti) Ci., peracute repperisse Ap.

per-oleō -ēre -ēvī (per in olēre) zelo oster (rezek, močan, neprijeten) vonj imeti (redolere = močno dišati): spiritus ore foras taetrum volvebat odorem, rancida quo perolent proiecta cadavera ritu Lucr.: s sinkop. inf. pf.: quis totum scis corpus iam perolesse (= perolevisse) bisulcis Luc., Lucilius vero in XXX: Quis totum scis corpus iam perolesse bisulcis, pro „perolevisse“ Prisc.

per-sevērus 3, adv. -ē (per in sevērus) zelo oster, zelo strog, zelo nepopustljiv: imperium T.

philippic [filípik] samostalnik
filipika, oster napadalen govor

prȅoštar -tra -o preoster, zelo oster: preoštar sud