Franja

peticija samostalnik
(pisna pobuda) ▸ petícióJezni kmetje so vladi izročili peticijo s 100.000 podpisi. ▸ A dühös gazdák 100 000 aláírást tartalmazó petíciót adtak át a kormánynak.Po spletu krožijo tudi številne peticije za prepoved festivala, pri čemer imajo nekatere več milijonov podpisnikov. ▸ Számos petíció is kering az interneten a fesztivál betiltása érdekében, néhányat már több millióan aláírtak.

petnajstk|a [é] ženski spol (-e …) die Fünfzehn (tudi avtobus)

pētto m

1. prsi:
allargare il petto globoko dihati; pren. oddahniti si
battersi il petto pren. obžalovati zmoto, kesati se
mettersi una mano sul petto dati roko na srce
prendere qcs. di petto česa se odločno lotiti
avere il bambino al petto dojiti otroka
a petto di, a petto a v primerjavi s

2. prsi (živalske):
petto di pollo, di tacchino piščančje, puranove prsi

3. ekst. prsi:
attacco di petto srčni napad
malato di petto jetičnik
do di petto glasba visoki c

4. pren. prsi, srce:
prendersi a petto qcn. poskrbeti (za) (tudi iron.)

5.
giacca a doppio petto obl. dvovrstni suknjič

6. hidravl. škarpa nasipa, jeza

phalerae -ārum, f (izpos. φάλαρα)

1. svetli naprsni nakit, svetli naprsni okraski (kovinske ploščice na jermenih) za moške: Euryalus phaleras umeris aptat V., nobiles anulos aureos et phaleras deposuerunt L.; poseb. kot vojaško priznanje: Suet., phaleris aliquem donare Ci., hastas, vexillum, phaleras, alia militaria dona (sc. possum ostentare) S.; kot ženski naprsni nakit: Petr.

2. konjski (tudi slonov) načelni in naprsni nakit ali načelni in naprsni okraski na konjskem (ali slonovem) jermenju: Ci., Iuv., Plin., Gell., equus phaleris insignis V., phalerae equorum L.

3. pren. zunanji nakit, zunanji okras: Pers. — Soobl. (po gr.) phalera -ōrum, n: Varr., Plin.

Phalērum -ī, n (Φάληρον) Falêron, najstarejše atensko pristanišče, vzhodno od Pireja; z mestom ga je povezovalo dolgo zidovje, k pristanišču pa je spadal tudi tržič Falêr (Phalērus, Φάληρος δῆμος). — Od tod Phalēre͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Φαληρεύς) iz Falêrona, Falerónec: Demetrius Phalereus Demetrij Faleronec (iz Falerona, Faleronski), atenski vladar (gl. pod Dēmētrius): Ci., N., Ph., Q., imenovan tudi samo Phalereus: Ci. Phalēricus 3 (Φαληρικός) falêrski, falerónski: portus N., fons Plin.; subst. Phalēricus -ī, m (sc. portus) falêrsko (falerónsko) pristanišče: Ci.

Pharsālus (in Pharsālos) -ī, f (Φάρσαλος) Farzál, mesto v južni Tesaliji, znano po Cezarjevi zmagi nad Pompejem l. 48 (zdaj Pharsala, tudi Fersala): L., Lucan. — Od tod adj.

1. Pharsālicus 3 farzálski: acies Ci., Sen. ph., Vell., annus, rura Lucan.

2. Pharsālius 3 (Φαρσάλιος) farzálski: terra L., fuga, pugna Ci., tecta Cat.; subst. Pharsālia -ae, f (Φαρσαλία)
a) farzálsko obmestje, območje okoli Farzála: O., L. epit., T., Cat., Lucan.
b) Farzálija, naslov ohranjene Lukanove junaške pesnitve: Lucan.

phasēlus (in phasēlos) -ī, m (tuj. φάσηλος)

1. navadni fižol, turški bob (Phaseolus vulgaris Linn.): V., Col. idr. V enakem pomenu tudi demin. phaseolus -ī, m: Col., Plin.

2. metaf. lahko plovilo v obliki stroka: Ci. ep., Varr. ap. Non., S. ap. Non., Cat., O., V., Iuv., Mart., Lucan.

Pherecratēs -is, m (Φερεκράτης) Ferekrát

1. neki starec iz Ftije, baje Devkalionov potomec: Ci.

2. neki pesnik starejše atiške komedije, starejši kot Aristofan; po njem se imenuje tudi verz metrum Pherecratīum ali Pherecratīon (Φερεκράτειος) Ferekrátov verz, ferekratêjski (ferekrátski) verz, ferekratêj: razni slovničarji.

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

philyra (philura) -ae, f (tuj. φιλύρα lipa) lipa (čisto lat. tilia), meton. lipovo ličje kot vezivo za vence: O., Plin., nexae philyrā coronae H.; tudi kot list(i) za pisanje: Ulp. (Dig.), Paul.; od tod metaf. philyrae v pisalne liste predelane kože papirjevega drevesa: Plin. — Kot nom. propr. Philyra -ae, f (Φιλύρα) Fílira, drevesna nimfa, Okeanova hči, s Saturnom mati Kentavra Hirona, spremenjena v lipo: Hyg., Serv. — Od tod adj. Philyrēius 3 (Φιλυρήϊος) Fílirin, fílirski: heros (= Chiron) O., tecta O. Hironova; metron. Philyridēs, pri pesnikih iz metričnih ozirov tudi Phīlly̆rĭdēs -ae, m (Φιλυρίδης) Filírid (Filiríd) = Filirin sin = Chiron: O., V., Mart., Pr.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

Phorcus² -ī, m (Φόρκος) Fórk(us), Fórkos, božanski morski starec, Neptunov sin, oče Meduze in njenih sester: V., Plin., Lucan., Val. Fl., Hyg. — Od tod

1. Phorcis -idis in -idos, f Fórkida, Forkova hči (= Gorgo): Pr., sorores Phorcides (= Gorgones) O.; abl. pl. Phorcisi Hyg.

2. (iz soobl. Phorcȳn -ȳnis, m, Φόρκυν) Phorcȳnis -idis in -idos, f (Φορκυνίς) Forkínida = Fórkida: Phorc. Medusa O., Lucan., tudi samo Phorcynis (= Medusa) O., pesn. = Meduzina glava: O.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

Phthīa (tudi Pthīa) -ae, f (Φϑία) Ftíja, Ahilovo rojstno mesto v Tesaliji: V., Mel. — Od tod

1. subst.
a) Phthīas -adis, f (Φϑιάς) Ftíjka: O.
b) Phthīōtēs -ae, m (Φϑιώτης) Ftíjec: Ci., L., O., Plin.,
c) Phthīōtis -idis, acc. -tim in -idem, f (Φϑιῶτις) Ftiótida, pokrajina v Tesaliji med Malijskim in Pagasajskim zalivom; v tej pokrajini je mesto Ftija: L.

2. adj.
a) Phthīus 3 (Φϑῖος iz *Φϑί-ιος) ftíjski; kot subst. Ftíjec: vir (= Achilles) Pr., rex (= Peleus) O.; meton. = tesál(ij)ski: Thebae L.
b) Phthīōticus 3 (Φϑιωτικός) ftiótidski; meton. = tesál(ij)ski: L., Cat.

piāculum -ī, n (piāre)

1. spravna daritev, spravina: L., te piacula nulla resolvent H., porco piaculum facere ali dare Ca., Macr., piacula dare per pontifices T. dati darovati, naročiti darovanje = piaculum pati Ci.; meton. darovani predmet, dar(itev), žrtev: pecudes prima piacula sunto V.; prim. metaf.: piaculum rupti foederis (sc. Hannibal) L., ut luendis periculis publicis piacula simus L.; tudi: sunt certa piacula H. spravne (očiščevalne) molitve.

2. poravnava = kazen: Sil., Val. Max., a violatoribus gravia piacula exegit L.

3. meton. kar potrebuje ali bi potrebovalo spravila
a) hudobno ((pre)grešno, zlo(činsko)) dejanje, greh, zločin: p. committere L., V. ali mereri L. ali sibi contrahere L. storiti; piaculum est z ACI: Pl. greh je.
b) žalosten dogodek, nesreča: Plin.

Opomba: Sinkop. obl. piāclum: Prud.

piazza f

1. trg:
piazza d'armi vežbališče
far piazza pulita pren. (tudi šalj.) očistiti, pomesti
mettere in piazza pren. obesiti na veliki zvon

2. ekst. polit. ulica; drhal:
accontentare la piazza zadovoljiti, ugajati ulici, masi

3. ekon. tržišče

4. pog. mestna tržnica

5. voj.
piazza forte trdnjava

6. šalj. pleša

7. ležišče; mesto:
letto a due piazze postelja z dvema ležiščema
piazza d'onore šport častno mesto

pickup [píkʌp] samostalnik
dobiček, profit
sleng bežno poznanstvo
sleng vlačuga, pocestnica
ameriško, sleng aretacija, aretiranec
ameriško majhen dostavni tovornjak (tudi pickup truck)
pospešek (vozila); (radio, TV) sprejemnik, oddajnik, snemanje zunaj
tehnično električna priprava, ki pretvarja tresljaje v zvok
sleng kaj improviziranega (npr. pickup dinner)
ekonomija, sleng izboljšanje, napredek; potniški vlak, potnik, sopotnik; poživilo, okrepčilo

pied [pje] masculin noga (stopalo); stopica (stiha); čevelj (mera, okrog 32 cm); spodnji del; commerce baza, temelj; technique stojalo, podstavek; photographie stativ; familier teleban

à pied peš
pied à pied korak za korakom
au pied de la lettre dobesedno, po črki
au pied fevé na mestu, brez priprave
au petit pied v malem (merilu)
de pied ferme na mestu; trdno, vztrajno
de la tête aux pieds, des pieds à la tête, de pied en cap od nog do glave
(statue féminin) en pied (kip) v celi figuri
sur pied (spet) na nogah, pripravljen; agronomie nepožet, nepokošen; (les) neposekan; (živina) živ
sur le pied de guerre v vojnem stanju; figuré v sporu, v sovraštvu, skregan
sur la pointe du pied, des pieds na konicah prstov, po prstih
sur un pied d'égalité popolnoma enako, brez hierarhičnega razlikovanja
sur un grand pied na veliko, razkošno
pied d'alouette (botanique) ostrožnik
pied botanique, plat, à voûte affaissée kepasta noga (stopalo)
pieds de derrière, de devant zadnje, sprednje noge
pied du lit vznožje postelje
pieds nus, nu-pieds bos
bête comme ses pieds (familier) neumen ko noč
coup masculin de pied brca
gens masculin pluriel de pied pešci
valet masculin de pied služabnik velike (bogate) hiše, ki vodi povabljence v hišo
avoir bon pied biti dober pešec
avoir un pied dans la fosse, dans la tombe imeti eno nogo, biti z eno nogo že v grobu
avoir bon pied bon œil paziti, varovati se; biti zdrav ko riba
j'ai pieds et poings liés (figuré) imam zvezane noge in roke, sem brez moči
avoir toujours un pied en l'air biti vedno na nogah
en avoir son pied (populaire) biti sit; naveličan česa; ne hoteti večimeti opravka z
étre à pied d'œuvre biti pripravljen, biti pri delu
être sur un bon pied avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
faire le pied de grue dolgo čakati (na istem mestu)
cela lui fait les pieds to mu daje lekcijo
faire des pieds et des mains garati, zelo se truditi, napeti vse sile
fouler aux pieds (po)teptati z nogami
se lever du pied gauche vstati z levo nogo, biti slabe volje
lever le pied pobrisati jo, pobegniti (z ukradenim denarjem)
lâcher pied umakniti se
marcher sur les pieds de quelqu'un stopiti komu na nogo; figuré skušati koga spodriniti
mettre pied à terre izstopiti, sestopiti; razjahati
mettre les pieds dans le plat brezobzirno ravnati ali postopati; figuré ustreliti kozla
mettre à pied odpustiti (un ouvrier delavca)
mettre au pied du mur ugnati koga (v kozji rog)
mettre sur pied postaviti (na noge); izpeljati, izvesti; organizirati
mettre quelqu'un sur un bon pied komu priskrbeti velike ugodnosti, naučiti koga lepih manir
perdre pied izgubiti tla pod nogami (v vodi)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte nobenega koraka ne moči večnapraviti
prendre pied ustaliti se, figuré usidrati se
prendre quelqu'un au pied levé koga ravno še ujeti, naleteti; zahtevati od koga takojšnjo odločitev
remettre quelqu'un sur ses pieds komu spet na noge pomagati
remettre sur pied spet na noge spraviti (bolnika)
(re)tomber sur ses pieds (vedno) na noge pasti (tudi figuré)
ne savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili
sécher sur pied umirati od dolgega časa
souhaiter d'être à cent pieds sous terre (od sramu) se hoteti vdreti (v zemljo)
se tirer des pieds (familier) izmuzniti se (od dela)

piflar samostalnik
1. izraža posmeh (marljiv šolar) ▸ stréber
Pridne dijake nekateri sovrstniki zelo radi zmerjajo s piflarji. ▸ A szorgalmas tanulókat egyes évfolyamtársaik szeretik strébernek gúnyolni.
Če bo sredi septembra prosil sošolce za zvezke, ga bodo imeli za piflarja. ▸ Ha szeptember közepén elkéri az osztálytársai füzeteit, strébernek fogják tartani.

2. lahko izraža negativen odnos (kdor se rad uči in raziskuje) ▸ okostojás, približek prevedka ▸ kocka
Računalniki že zdavnaj niso več samo za dolgočasne znanstvenike in piflarje. ▸ A számítógépek már réges-rég nem csak az unalmas tudósoknak és az okostojásoknak valók.

3. lahko izraža kritiko (kdor se uči na pamet) ▸ biflázó, magoló
Piflar je nekdo, ki se goro podatkov nauči na pamet, potem pa to zelo hitro tudi pozabi. ▸ A biflázó olyasvalaki, aki egy halom adatot bemagol, majd nagyon gyorsan el is felejti.

piget -ēre, piguit, (pigitum est) (indoev. kor. *peik̑ sovražiti, nejevoljen biti; prim. skr. píśunaḥ hudoben, obrekovalski, stvnem. fēhida sovraštvo, prepir, nem. Fehde spor, spopad, got. bi-faih prevara, goljufija, stvnem. feihhan zahrbtnost, zvijačnost, lokavščina, zloba, lit. peĩkti, peikiù grajati, pìktas hudoben; prim. tudi lat. piger = nejevoljen)

1. ne(je)voljo (odpor, nenaklonjenost, zlovoljo) vzbujati komu, vznejevoljiti (ozlovoljiti) koga, spraviti (spravljati) koga v slabo voljo, mrzeti komu kaj ali koga, za malo (za zlo) se zdeti komu, žal biti komu, zoprno biti komu kaj; z inf.: Acc. fr., Ap., Petr., Aur. idr., piget consistere Cu., recte facere S., nec Troiam pigebit Ausonios excepisse V.; z ACI: non dedisse istunc pudet; me, qui non accepi, piget Pl.; z nom. rei (pron.): quod piget Pl., quod nos piget Ter.; z acc. personae in gen. rei: Ter., me pigeat stultitiae meae Ci.; osebo je treba dostaviti: illa piget dicere (sc. me) S., referre piget (sc. me) L. nerad pravim, piget incepti lucisque (sc. eos) V. zaklinjajo življenje; abs.: oratione multitudo inducitur ad pigendum Ci., piget, pudescit, paenitet Prud.

2. occ.
a) kesati se, žal biti (komu česa): illa me composuisse piget O., pigere eum facti coepit Iust., pigenda verba Pr. besede, ki se jih boš kdaj kesal.
b) sram biti koga, sramovati se: fateri pigebat L., quod me nec sordidiora dicere honeste pigeret Ap.; z ACI: pigitum est, cinctos (sc. vos) saltem esse et paenulatos Castricius ap. Gell.