Franja

narásti (-rástem) | naráščati (-am)

A) perf., imperf. crescere, accrescere; aumentare, ingrandire; salire:
testo je lepo naraslo la pasta è cresciuta bene
mestno prebivalstvo naraste za več tisoč na leto la popolazione urbana aumenta di varie migliaia all'anno
napetost je narasla la tensione è aumentata
cene so čez mero narasle i prezzi sono aumentati oltre misura
zaradi deževja je gladina jezera narasla a causa delle forti piogge è salito il livello del lago, il lago è ingrossato
pren. greben mu je zelo narasel gli è cresciuta la cresta

B) narásti se (-rástem se) | naráščati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč.

1. (jeziti se) arrabbiarsi

2. (postavljati se) pavoneggiarsi, darsi arie

narav|en (-na, -no) natürlich; naturhaft; sok, hrana: naturrein, (neobdelan) naturbelassen, im Naturzustand; upodobitev: naturgetreu, naturgemäß; (samorasel, neponarejen) gewachsen, naturwüchsig; (sproščen) unbefangen; (v naravni barvi) naturfarben
naravno moten sok: naturtrüb
naravno nujen naturnotwendig
v naravni velikosti in natürlicher Größe
biti naraven natürlich sein, Natur sein (njeni lasje so naravni ihr Haar ist Natur)
| ➞ → naravni

nárazen, narázen séparé, distant, écarté (l'un de l'autre); séparément

narazen iti se séparer, se disperser, se disloquer, se disjoindre
narazen vzeti (strojništvo) démonter, désassembler, défaire
vasi sta 2 km narazen les deux villages sont séparés par (ali distants de) 2 km
vasi so daleč narazen les villages sont loin les uns des autres (ali dispersés)

nardus -ī, f in nardum -ī, n (gr. νάρδος ali νάρδον iz skr. po fen. posredovanju; prim. hebr. nērd, aramejsko nirda)

1. narda, ime za razne blagodišeče rastl., npr. galska ali keltska špajka (Valeriana celtica Linn.), kretska špajka (Valeriana italica Lamarck = Valeriana Dioscoridis Sibthorp in Smith), arabska špajka (najbrž Andropogon schoenanthus Linn. blagodišeča žuka), italska špajka = sivka, lavendel (Lavendula spica Linn.), poseb. pa nardus Indica ali spica nardi Plin. indijska špajka (Valeriana Jatamansi W. Jones), iz cvetja katere so izdelovali dragoceno nardovo olje (prim. unguentum nardi spicati Vulg. Marc. 14, 3); od tod folium nardi Plin. (najboljša primes nardnemu mazilu).

2. meton. nardina voda, nardino olje, nardino mazilo, nardin balzam: nardo uncti, nardo perunctus H., illius puro destillent tempora nardo Tib., Syrio madefactus tempora nardo Tib., cur nardo flammae non oluere meae? Pr., ampulla nardi Petr., nardum sibi infundere Auct. b. Hisp., caldarias de nardo exhibere Lamp.

narediti se Francoza frazem
(sprenevedati se; ignorirati) približek prevedka ▸ tetteti, mintha nem venne észre valamit
Ko je opozicija nasilno prevzela oblast, so se naredili Francoza. ▸ Amikor az ellenzék erőszakosan átvette a hatalmat, úgy tettek, mintha nem vettek volna észre semmit.
Sopomenke: delati se Francoza, delati se francoza

Narmalcha, acc. -an, f (asir. tuj. = regium flumen) Narmálha = „Reka kraljev“. S tem imenom so od 3. tisočletja pr. Kr. označevali kanale med rekama Evfrat in Tigris v njunem srednjem toku, kjer se reki najbolj približata (verjetno današnji Nahr el Malek): Plin. — Soobl. Naarmalcha Naarmálha: Amm.

národ (-a) m

1. nazione; popolo; popolazione:
pravica narodov do samoodločbe diritto delle nazioni all'autodeterminazione
pomorski narod popolo di marinai
nomadski, pastirski narodi popoli nomadi, di pastori
hist. preseljevanje narodov migrazione dei popoli, invasioni barbariche

2. popolo, popolino; gente:
poglej, koliko naroda je prišlo guarda quanta gente è venuta

3. publ. Paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
Društvo narodov Lega delle Nazioni
antr. hamitski, semitski narodi popolazioni camitiche, semite
staro Avstrijo so imenovali ječo narodov la vecchia Austria fu detta la prigione dei popoli
hist. pomlad narodov la primavera dei popoli

narodna noša stalna zveza
(oblačilo) ▸ népviselet
V povorki so bili tudi godbeniki in mladi, oblečeni v narodne noše. ▸ A zenészek és a fiatalok népviseletben vonultak fel.

Nārycum -ī, n (Ναρύκιον, Νᾶρυξ, Ναρύκα, Ναρύκη) Nárik (Naríkij, Náriks, Nárika) mesto ozolskih Lokrov ob Evbojskem prelivu, ki so v italskem Brutiju ustanovili naselbino, mesto Lokre (Locri): Plin. Od tod adj. Nārycius 3 (Ναρύκιος) náriški = lókrski, lókrijski: heros (= Aiax Oileus, rojen v grških Lokrih) O., Lelex O., Narycia (sc. urbs) O. nariško mesto, Narik = lokrovsko mesto = Lokri v Brutiju, Narycii Locri V. nariški Lokri (= preb. Narika), Narycia pix V., Col., Plin. lokrovska smola (= smola iz brutijskih Lokrov).

nāscor (stlat. gnāscor) -scī, nātus (gnātus) sum (dep. pass., sor. z gīgnō; gl. gīgnō)

1. roditi (rojevati) se, poroditi (porajati) se; abs.: pupillus non natus Ci., post homines natos Ci., Eutr. = odkar se ljudje rojevajo = odkar živijo ljudje, post hominum genus natum Ci. odkar je ustvarjen svet, od stvarjenja sveta, ante Epaminondam natum N. pred Epaminondovim rojstvom, fuit post aliquanto natus N. živel je nekaj pozneje, aliquem natum agnoscere N. koga (pri rojstvu) prizna(va)ti za svojega sina; v gerundivu: ad homines quoque nascendos vim numeri istius pertinere ait Gell. V pomenu rojen biti od koga, komu, sin (hči) koga biti, imeti za mater (za očeta) koga, se sklada: z ex; najprej o izvoru od matere: ex qua natus est Themistocles N., ex Thetide natus Q.; potem o izvoru od obeh roditeljev: ex me atque ex hoc natus es Ter., soror ex eisdem parentibus nata N. od istih roditeljev = prava, rodna sestra; o živalih: quod ex quocumque asino et equa nascitur, id est mulus et mula Varr., bestiae ex se natos diligunt Ci. svoje mladiče; naposled o izvoru od očeta: ex me hic non natus est, sed ex fratre Ter. on ni moj sin, ampak bratov, n. ex improbo patre Ci., ex fratre et sorore nati N. bratranci; pren.: ex me natam relinquo pugnam Leuctricam N. kot svojo hčer zapuščam … ; z dē: de paelice natus, de tigride natus O.; s samim abl.: Liber Semelā natus, Cerere nati Ci., matre Scythissā natus N., natus servā L., natus deā O., frater utroque parente natus L., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev, Assaraco natus Capys Enn., nasci certo patre Ci. imeti gotovega očeta = biti zakonski otrok, nullo patre natus L. brez (gotovega) očeta = nezakonski sin, eodem patre natae N. hčere istega očeta, sestre, rojene istemu očetu, libertino patre natus H. sin očeta osvobojenca, silice non nati sumus Ci.; redko pesn. in poklas. z a(b): nati natorum et qui nascentur ab illis V., generari et nasci a principibus T.; z dat. (komu?): ei filium nasciturum (gl. opombo spodaj), qui … Iul. Val., vitulum matri eius natum mirae magnitudinis Aur.; komu? čemu? = za koga? za kaj?: non nobis solum nati sumus Ci., herbam non pecori tantum, sed homini nasci Sen. ph., nasci aerumnis Sen. ph.; z in in acc. ali abl.: in miseriam nascimur sempiternam Ci. rodimo se v večno bedo, aves in pedes nascuntur Plin. se izležejo z nogami naprej, Graeci nati in litteris Ci. zrasli v znanostih, natus in bello N. rojen in zrasel v vojni; s predik. določilom: Aur., civis in civitate nasci Ci., mortalis natus Ci. rojen kot smrtnik, rojen kot umrljiv človek, homo natus Ci., Sen. ph., Lact. rojen kot človek, človeški (človekov) sin, vir natus Ph. rojen kot mož, unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph., Macedo natus Cu. po rodu Makedonec, impares nascimur, pares morimur Sen. ph.; occ. izhajati (od koga, iz kakega rodu) biti (iz) rodu, biti potomec koga: Quo de genere natust illic Philocrates? Pl., natus amplissimā familiā C. (izhajajoč) iz zelo plemenite rodbine, antiquo genere N., nascetur pulchrā Troianus origine Caesar V., de stirpe dei, versuta propago, nascitur Antolycus O., loco nobili ali summo natus Ci., non admodum clare natus Eutr. ne prav slavnega rodu, obscure natus Eutr. neznanega rodu; (z dostavkom rojstnega kraja) rojen biti kje, doma biti iz (v) … : ibi, Syracusis natum esse Pl., Athenis, in urbe natus N., natus in libero populo inter iura legesque L., caelum, sub quo natus educatusque essem L., servus aut domi natus est aut hereditate relictus Ps.-Q., sub alio caelo natae beluae Sen. ph.

2. metaf. (večinoma) o neživih bitjih in abstr.
a) (z)rasti; nahajati se, dobi(va)ti se, bivati: humi nascentia fraga V., gramen, quod in eo loco natum esset Gell., inter vepres rosae nascuntur Amm., luna nascente H. ob novi luni, ob mlaju (prim. trīcēsima); pren.: cuius domi haec nascuntur Ci. komur to zras(t)e na njegovem vrtu (zeljniku), id non apud eos nasci Ci., nascitur ibi plumbum C., in ea silva multa genera ferorum nasci constat C. da se nahajajo, da bivajo.
b) izvirati, iziti (izhajati), priti (prihajati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti, dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, zače(nja)ti se, zbuditi (zbujati) se, roditi (rojevati) se, izleči (izlegati) se, (pri)kazati se; z ex, a(b), in z abl., z apud z acc.: nasci ex omnibus rebus omne genus posset Lucr., iudicia ex improborum iniquitate nata sunt Ci., ex hoc nascitur, ut … Ci. iz tega (od tod) izvira (prihaja, sledi), da … , ex palude nascitur amnis Plin.; ab eo flumine collis nascebatur C. se je dvigal, profectio nata a timore defectionis C., nulla pestis est, quae non homini ab homini nascatur Ci., invenietis id factum natum a cupiditate Ci., querelae verae nascuntur pectore ab imo Cat., Ganges in montibus nascitur Plin., apud quos Hypanis nascitur M.; abs.: qui non nascentibus Athenis, sed iam adultis fuerunt Ci., nascere, Lucifer! V. vzidi, danica!, natae nebulae O. ki so se dvignile, nascentia templa Mart. na novo se dvigajoča, inde quasi natu subito classis erupit Fl. nenadoma kakor iz tal zras(t)lo, nascentis Italiae fauces Fl. začenjajoče se Italije, nascitur initium belli C., ut mihi nascatur argumentum epistulae Ci. ep. da dobim snov za pismo, hi enim (sc. versūs) Basso domi nascuntur T., cum fatear quaedam eloquentiae eorum ut nascenti adhuc nec satis adultae defuisse T., in sermone nato super cenam Suet. ki se je razvil. — Od tod

I. subst. pt. pr. nāscentia -ium, n organska telesa, poseb. rastline: Vitr. —

II.

1. adj. pt. pf. nātus (gnātus) 3
a) za kaj (čemu) rojen, ustvarjen, pripraven, prikladen, primeren, ustrezen; namenjen, namerjen, odmerjen za kaj; z ad, in z acc. ali z dat.: hi non viderunt, ut ad cursum equum, ad arandum bovem, … sic hominem ad intellegendum et agendum esse natum Ci., vir ad omnia summa natus Ci., Scipio natus ad interitum Carthaginis Ci., quom te unum ad dicendum maxume natum aptumque cognossem Ci. kot (kakor nalašč) ustvarjenega, locus natus ad equestrem pugnam L., natusque ad sacra Cithaeron O., viri in arma nati L., nata in vanos tumultus gens L., natis in usum laetitiae scyphis H., me credo huic esse natum rei, ferundis miseriis Ter., se imperio natos meminerit N., qui se natum huic imperio putavit Ci., nationibus natis servituti Ci., natus abdomini suo Ci. živeč le za svoj trebuh, Crispinus iucundus et delectationi natus Ci. prijeten in zabaven (kratkočasen), (sc. carmen) iucundis animis natum et inventum H. v zabavo, za razvedrilo, natus agendis rebus H., ager re ipsā natus tegendis insidiis L., otium natum sermonibus serendis Cu.; z adversus: Hannibal natus adversus Romanos hostis L.; pesn. in poklas. z inf.: Min., nos fruges consumere nati H., boves nati tolerare labores O., pati natae (feminae) Sen. ph., aqua nata defluere Sen. ph.
b) z raznimi adv. in adv. določili = (tako ali drugače) ustvarjen, oblikovan, tvorjen: ita rem natam intellego Pl., ager male natus Varr. slabo, ita natus locus L., inculti versus et male nati H. spačeni, homo improbius natus Suet. = cui magna est natura (v obscenem pomenu); e re nata Ter., Ap. ali pro re nata Ci. ep. kakor stvar nanese, kakor zadeve nanesejo, po okoliščinah, glede na okoliščine.
c) s časovnim določilom v acc. ali (redko) v gen. (da se zaznamuje starost) = ki ima, star: annos XLV natus N., annos prope nonaginta natus Ci., plus triginta natus annis (abl. comparationis = plus quam triginta natus annos) ego sum Pl., decem annorum natus Varr.; včasih je za natančnejše določilo dodan maior, minor z abl. comparationis ali z acc. nav. brez quam = starejši, mlajši kot: annos natus maior quadraginta Ci., liberi maiores iam XV annos nati L., cum liberis maioribus quam XV annos natis L., minor triginta annis natus Ci., minor quinque et viginti annis natus N., minor quinquaginta annos natus Front.

2. subst. pt. pf.
a) nātus (gnātus) -ī, m α) rojenec, otrok, sin (prvenstveno kaže natus na izvor od očeta, filius na izvor od matere): mihi ausculta, nate Enn. ap. Non., nati serva amorem V., pater ut gnati, sic nos debemus amici … vitium non fastidire H., natum obiectat illis O. sinovo smrt. β) človek, živa duša: tamquam si intus natus nemo in aedibus habitet Pl.
b) nāta (gnāta) -ae, f hčerka, hči: o gnata Enn., si quis gnatam pro muta devovet agna H., maxima natarum Priami V.; dat. in abl. pl. (g)natis, pa tudi (v nasprotju z masc. natis) nātūbus (gnātūbus): Pl. ap. Prisc.
c) nātī -ōrum, m otroci (v klas. prozi le v protistavni zvezi s parentes in sorodnimi pojmi): O. idr. pesniki, caritas inter natos et parentes Ci., parentes natique Ci., L., patres natique V. = rodovina, družina, viri natique L., gnatis parce tuis V., trepidae matres pressere ad pectora natos V., nati natorum V., cum pecore et gnatis H.; (o živalih) mladiči: O., Col., vaccarum nati V. telički, sus solo recubans, circum ubera nati V. prašički, odojki.
d) nāta -ōrum, n prirodnine, naravni proizvodi, starejše prirodki: terrā nata Ci. prirodnine, sponte natis ali Arn. preživljati se s samoraslimi naravnimi proizvodi.

Opomba: Pozni pt. fut. nāscitūrus 3: Iul. Val., Aug., Cassian., Sid.

Nase, die, (-, -n) nos; Tierkunde smrček; Tierkunde Fisch: podust; Baukunst, Architektur izboklina, Technik nastavek, nos, brada, ([Auslaß] Auslass) izpust; beim Hobel: rog; eine feine Nase dober nos ( tudi figurativ ); die richtige Nase für dober nos za; die Nase läuft iz nosu (mu/ji) teče; die Nase blutet kri (mu/ji) teče iz nosu; die Nase rümpfen vihati nos; der Nase nach za nosom (immer kar) ; die Nase zu tief ins Glas stecken pregloboko pogledati v kozarec; die Nase in etwas stecken vtikati/vtakniti nos v; die Nase voll haben von biti sit (česa) (do grla), imeti dosti (česa); die Nase vorn haben dobro se odrezati; die Nase beleidigen smrdeti; die Nase hängen lassen figurativ povešati glavo; die Nase hoch tragen visoko nositi nos; eine Nase bekommen dobiti jih po nosu; jemandem eine Nase drehen/eine lange Nase machen pokazati osle (komu); seine Nase aus etwas halten ne vtikati nosu v; nicht weiter als seine Nase sehen ne videti dlje od nosu; das ist nicht nach meiner Nase to mi ni povšeči
an: an der Nase ansehen iz nosu videti, po nosu spoznati; an der Nase herumführen voditi za nos; sich an die Nase fassen pogledati sebe/brigati se za svoje stvari
auf: auf der Nase liegen biti/ležati bolan; auf die Nase fallen figurativ doživeti neuspeh; eins auf die Nase geben dati jih po nosu; auf die Nase binden dati pod nos (povedati); auf der Nase herumtanzen skakati po glavi
aus: Würmer aus der Nase ziehen vrtati in vrtati (spraševati)
durch: durch die Nase skozi nos
in: in der Nase bohren vrtati po nosu; in die Nase stechen iti v nos; in die Nase fahren figurativ iti v nos (užaliti)
mit: mit langer Nase z dolgim nosom; mit der Nase auf etwas stoßen figurativ zaleteti se v, jemanden figurativ poriniti (komu) nos v
nach: nach der Nase po volji/želji; (nicht) nach der Nase sein (ne) biti po volji
pro: pro Nase po osebi, po glavi
über: über die eigene Nase hinaus dlje od (svojega) nosu
um: sich den Wind um die Nase wehen lassen ogledati so svet
unter: unter der Nase pred nosom; die Faust unter die Nase halten groziti (s pestjo); etwas unter die Nase halten/reiben figurativ dati pod nos
vor: vor der Nase pred nosom; vor die Nase pred nos; vor der Nase weg (schnappen) izpred nosu

nāsīca -ae, m (nāsus) kljunonosec, ostronosec (= človek s kljunastim, šilastim nosom): potest fieri, ut displosas gestitet nares, quem vos figuratis Nasicam Arn. — Kot nom. propr. Nāsīca -ae, m Nazíka, priimek veje Scipionov, izmed katerih so se najbolj proslavili:

1. P. Cornelius Scipio Nasica Publij Kornelij Scipion Nazika, ki je slovel kot najpravičnejši mož; zato mu je l. 204 senat zaupal nalogo, naj pripelje podobo „Velike matere“ (magna mater deorum) iz galatijskega Pesinunta v Rim; l. 193 se je bojeval v Hispaniji in bil konzul l. 191: Ci., L., Val. Max.

2. P. Cornelius Scipio Nasica Corculum Publij Kornelij Scipion Nazika Korkul (Razumnik), zet Scipiona Afričana starejšega; bojeval se je pod Emilijem Pavlom v Makedoniji, kot konz. l. 155 je podjarmil Dalmatince in v Rim vpeljal prve vodne ure: Ci., Aur.

3. P. Cornelius Scipio Nasica Serapiō(n) Publij Kornelij Scipion Nazika Serapion, l. 149 poslanec v Kartagini, konz. l. 138, nasprotnik Gaja Grakha, umrl v Aziji l. 133: Ci., Val. Max.

4. nekega neznanega Naziko omenja: H.

naslánjati (-am) | nasloníti (-slónim)

A) imperf., perf. appoggiare; pren. sostenere, favorire

B) naslánjati se (-am se) | nasloníti se (-slónim se) imperf., perf. refl.

1.
naslanjati se na appoggiarsi a

2. ekst. trovarsi, sorgere; essere riparato:
zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje il retro della casa è riparato da un ripido pendio

3. derivare, essere convalidato, confortato da, avere convalida in:
optimizem se naslanja na povečanje izvoza l'ottimismo è convalidato dall'aumento dell'export

4. (imeti, dobivati pomoč) avere l'appoggio di, godere dell'appoggio di, contare su:
nasloniti se na lastne sile contare sulle proprie forze
drugi so delali, on pa se je naslanjal na lopato mentre gli altri lavoravano lui se ne stava a guardare
lingv. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj le preposizioni si appoggiano alle parole toniche seguenti

naslovljenec samostalnik
1. (kdor prejme pošto) ▸ címzettMnogi sistemi omogočajo pošiljatelju, da lahko preverja, ali in kdaj so naslovljenci pregledali svoje nabiralnike. ▸ Számos rendszer lehetővé teszi a feladó számára, hogy megnézze, a címzettek megnyitották-e a postaládájukat, és ha igen, mikor.
Informativni dopisi posredujejo naslovljencem podatke, ki jih prej niso imeli. ▸ A tájékoztató jellegű levelek a címzetteknek olyan adatokat közvetítenek, amelyekkel azelőtt nem rendelkeztek.
Sopomenke: adresat

2. (komur je kaj namenjeno) ▸ címzett
Red, določen z javno objavljenimi predpisi, so naslovljenci tako določenih norm dolžni spoštovati. ▸ A nyilvánosan közzétett szabályok által meghatározott rendet a szabályok címzettjeinek tiszteletben kell tartaniuk.
Tekst, ki nima točno določenega naslovljenca, je jamstvo za nenatančnost, za meglene in neosebne izjave. ▸ A pontosan meghatározott címzett nélküli szöveg garancia a pontatlanságra, a ködös, személytelen nyilatkozatokra.
Sopomenke: adresat

naslovljenka samostalnik
1. (prejemnica pošte) ▸ címzett
Nekaj kasneje so ji poskusili vročiti še dodatno potrebno dokumentacijo, vendar naslovljenke ni bilo več mogoče najti. ▸ Valamivel később megpróbálták kézbesíteni neki a további szükséges dokumentációt, a címzettet azonban már lehetetlen volt megtalálni.
Sopomenke: adresat

2. (komur je kaj namenjeno) ▸ címzett
Kadar naslovljenec ali naslovljenka ne bo razumel/-a vsebine, niste izgubili ničesar. ▸ Ha a címzett nem érti meg a tartalmat, ön semmit sem fog veszíteni.
Prešeren te pesmi nikoli ni objavil, morda jo je osebno dobila naslovljenka, kakor tudi morda izvirnik v poljščini. ▸ Prešeren ezeket a verseket sohasem tette közzé, talán személyesen a címzett kapta kézhez őket, ahogy a lengyel eredeti szöveget is.
Sopomenke: adresat

nasŕšiti se to bristle; (pokazati jezo) to bridle; to get one's back up; to ruffle one's feathers

od strahu so se mu nasršili lasje his hair stood on end with fright

nastíljati (-am) | nastláti (-stéljem) imperf., perf.

1. mettere, spargere strame (alle bestie)

2. gettare; ammucchiare; riempire

3. sporcare, imbrattare, mettere in disordine:
obiskovalci so nastlali okolico razgledišča i visitatori hanno imbrattato i dintorni del belvedere

nàš (náša -e)

A) adj. nostro:
naš avto la nostra auto
naša hvaležnost la nostra gratitudine
naši predniki i nostri antenati
naše omizje la nostra tavolata
naše morje il nostro mare
junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua

B) náši (-a -e) m, f, n
naši so zmagali hanno vinto i nostri
tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.)

našémiti to dress up

otroka so našemili v paža they dressed the child up as a page; to dress grotesquely; to disguise; to mask
našémiti se (figurativno) to be badly dressed
našemljen gaudy, grotesquely dressed, masked

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.