Franja

da² podredni veznik

1. [daß] dass

2. ustreza nemškim infinitivnim konstrukcijam s zu: (da bi dokončal X um X zu vollenden)
(zato) da (ne) bi um (nicht) zu + nedoločnik
ne da bi ohne zu + nedoločnik
da (sploh) ne (govorimo o X) um über X (gar) nicht zu (sprechen)
ne glede na to, da ungeachtet des …

3.
kakor da als ob

4.
češ da angeblich soll (er/…)
ki da der/die …angeblich
ker da weil …angeblich

5. (dokler ne) bis (da pride bis er kommt)

6. ukaz:
da takoj izgineš! [daß] dass du sofort verschwindest!
da ne slišim pritoževanja! [daß] dass mir keine Klagen kommen!

7. domneva:
da nisi X? bist du nicht vielleicht X?

da medm.: o da srećnog dana! o srečen dan!

daedalus 3, adv. -ē (gr. δαίδαλος)

1. akt. umetelen: Minerva Enn. ap. P. F., aquilla … effigiata daedale Iul. Val.; z gen. (v čem): natura daedala rerum, verborum d. lingua Lucr.; pren. premeten, zvit: Circe V.

2. pass. umetelno izdelan, umetelno okrašen: tecta V. (o čebeljih panjih), tellus, signa Lucr., daedala carmina chordis Lucr. ki se umetelno menjavajo na strunah. — Kot nom. propr. Daedalus -ī, m Dedal (samogovoreče ime),

1. Ikarov oče, Tezejev in Minojev sodobnik; sezidal je kretski labirint: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj.
a) Daedalēus 3 (Δαιδάλειος) Dedalov: Icarus H., ope Daedalea H.; pesn. soobl. Daedalĕus 3 (Δαιδάλεος): iter (namreč skozi labirint) Pr.
b) Daedalicus 3 dedalski = umetelen: manūs Ven.

2. neki poznejši kipar iz Sikiona: Plin.

dajáti to give; (sadove) to yield, to produce, to bear; (doprinesti) to contribute

kaj se daje v gledališču? what is on (at the theatre)?
dajáti duška svoji jezi to give vent to one's anger
dajáti račun o to render account of, to answer for
dajáti takt to beat time
dajáti vsakemu, kar mu gre to give everybody his due
dajáti si truda to take pains
dajáti se (prepirati se) to quarrel, to dispute, (biti se) to fight

dajáti dar; producir; rendir

(ne) dajati komu prav (no) dar la razón a alg
dajati povod za dar lugar a; dar pie (ali motivo) para
dajati privatne ure (lekcije) dar clases particulares
dajati (ob)račun o rendir cuentas de
dajati je prijetneje kot jemati más vale dar que tomar

damage¹ [dǽmidž] samostalnik (to)
škoda, zguba
množina odškodnina, kompenzacija; vrednost, cena

pogovorno what's the damage? koliko stane?
to stand the damage plačati
damage by sea havarija, poškodba ladje
damage certificate (ali report) spričevalo o havariji
damage to property stvarna škoda
to lay the damages at oceniti škodo na
action for damages spor za odškodnino
damage survey zapisnik o ocenitvi škode
to recover damages dobiti odškodnino
to claim damages zahtevati odškodnino

damnās, indecl. (iz damnāt[o]s; damnāre) = damnātus na kaj obsojen, obvezan (npr. kaj plačati): Ca., Q., Dig.

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

današnji pridevnik
1. (o dnevu) ▸ mai Današnje slovesnosti so se udeležili številni predstavniki politike in družbe. ▸ A mai ünnepségen a politikai és a társadalmi élet számos képviselője részt vett.
Do današnjega datuma v Evropi ne poročajo o nobenih nesrečah, ki bi bile povezane z omenjeno težavo. ▸ A mai napig Európában nem számoltak be semmilyen, az említett problémával kapcsolatos balesetről.
Ljubljanska borza je današnje trgovanje sklenila z rastjo. ▸ A ljubljanai tőzsde növekedéssel zárta a mai kereskedést.

2. (o trenutnem obdobju) ▸ maiOtoki svoje podobe do današnjih dni niso spremenili veliko. ▸ A szigetek a mai napig sem változtak sokat.
V zadnjih štirih letih so v podjetju intenzivno zaposlovali, današnja strategija je drugačna. ▸ A vállalat az elmúlt négy évben intenzíven toborzott munkaerőt, de a mai stratégia más.
Zadnja obnova fasade in s tem današnji izgled je palača dobila leta 2004. ▸ A homlokzatot legutóbb 2004-ben újították fel, így nyerte el mai külsejét a palota.

daño moški spol škoda, izguba; poškodba; pogubljenje

daño de guerra vojna škoda
en daño (de alg.) v škodo (nekoga)
sin daño de barras brez nevarnosti
causar daño prizadeti škodo, (o)škodovati
hacerse daño poškodovati se
no hace daño ne boli
indemnización de daños odškodnina

dans [dɑ̃]

1. (krajevno) v, na; iz, pri

dans un endroit, dans la rue na nekem kraju, na ulici
dans Paris v notranjosti Pariza, v Parizu
dans Racine pri Racinu (v njegovih delih)
ce n'est pas dans mes projets to ni v mojih načrtih
boire, manger dans piti, jesti iz (un verre iz kozarca, une assiette iz, s krožnika)
choisir dans quelque chose izbrati iz česa
lire dans le journal, dans un livre čitati v časopisu, v knjigi
entrer dans une grande colère hudo se razjeziti

2. (časovno) v, v teku, med, čez

dans la matinée dopoldne, v teku dopoldneva
dans huit jours v osmih dneh, v enem tednu
dans les 15 jours v dveh tednih
dans l'année v enem letu
dans les deux jours après (la) réception (commerce) v teku dveh dni po prejemu
dans les siècles passés v preteklih stoletjih
dans un moment takoj, v trenutku
on en parlera encore dans longtemps še dolgo se bo govorilo o tem
dans mon enfance v moji otroški dobi

3. (način):

dans ces circonstances v teh okolnostih
dans un accident v nesreči, v nezgodi
dans l'ensemble v celem
dans le fond v bistvu
dans le but s ciljem, z namenom
agir dans les règles delati po pravilih
répondre dans un sourire smehljaje se odgovoriti
vivre dans l'oisiveté živeti v brezdelju

4. (približnost) približno:

il a dans les 50 ans kakih 50 let je star
cela coûte dans les 500 francs to stane približno kakih 500 frankov

danser [dɑ̃se] verbe intransitif, verbe transitif plesati, poskakovati; poplesavati, premikati se sem in tja

danser avec un cavalier plesati s kavalirjem
robe féminin à danser plesna obleka
danser une valse plesati valček
danser de joie plesati, poskakovati od veselja
la barque danse sur les vagues čoln poplesava na valovih
danser devant le buffet (figuré) ne imeti česa jesti
faire danser l'anse du panier slepariti pri nakupovanju (o služkinji)
ne pas savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili; oklevati
danser sur la corde plesati na vrvi; figuré spustiti se v drzno akcijo
faire danser les écus (figuré) zapravljati denar
la danser (familier) biti premagan, tepen; nositi posledice za kaj (često ne po svoji krivdi), plačati
quand le chat n'est pas là les souris dansent (proverbe) kadar mačke ni doma, miši plešejo

danski pridevnik
(o Danski in Dancih) ▸ dánPovezane iztočnice: danska krona, danski jezik

dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
dar un banquete dati (prirediti) banket
dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
dar compasión sočutje zbuditi
dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
dar crédito verjeti
dar a crédito na kredit dati
dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
dar diente con diente šklepetati z zobmi
dar el golpe napraviti odločilni korak
dar hora določiti uro (za sestanek)
dar la hora bíti ure
dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
dar lástima sočutje zbuditi
dar miedo prestrašiti
dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
dar una paliza pretepsti
dar un paseo na sprehod iti
dar los primeros pasos prve korake napraviti
dar permiso dovoliti
dar el pésame izraziti svoje sožalje
dar pie dati povod; privesti
dar prisa a alg. siliti v koga
darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
dar risa v smeh spraviti
dar el sí reči da, privoliti
dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
dar una vuelta iti na sprehod
darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
darlas de inocente nedolžnega se napraviti
ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
dar abajo strmoglaviti, pasti
las tres están al dar točno tri je ura
dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
a mal dar v najslabšem primeru
de donde diere na slepo
dar un abrazo objeti
dar cabezadas kinkati (v spanju)
dar caza a preganjati, zasledovati koga
dar cuerda al reloj naviti uro
dar culpa (a) obdolžiti
dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
dar fin končati
dar gracias zahvaliti se
dar guerra (a) vojskovati se (z)
dar gusto ugajati, všeč biti
dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
dar muerte usmrtiti, ubiti
dar palmadas ploskati
dar parte sporočiti, naznaniti
dar un portazo zaloputniti z vrati
dar rabia raztogotiti
dar saltos poskakovati
dar suspiros zdihovati
dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
dar voces vpiti
dar media vuelta obrniti se
dar una zambullida potopiti se
dar al caballo spodbosti konja
dar a conocer objaviti, naznaniti
dar a entender dati razumeti, namigniti
dar a fiado posoditi
dar a luz roditi; na svetlo dati
dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
dar de bofetanes oklofutati
dar de puñetazas s pestmi bíti
dar en el blanco zadeti cilj
dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
dar en la celada v zasedo pasti
dar en un error pasti v zmoto
dar en lo vivo v živo zadeti
el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
darse mucho aire prevzetovati
darse buena vida privoščiti si lepo življenje
darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
darse maña (po)truditi se
darse prisa (po)hiteti
no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
¡tanto se me da! to mi je vseeno!
¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
¡date! vdaj se!
darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako

darder [darde] verbe transitif vreči, zagnati (kopje); metati; zoologie zbosti (quelque chose s čim)

le soleil darde ses rayons sonce meče svoje žarke, sonce pripeka
darder sa langue sikati z jezikom (o kači)
darder des flèches, des traits metati puščice, strelice
darder son regard sur quelqu'un vreči svoj pogled na koga

Darēs -ētis, acc. Darēta in Darēn, m (Δάρης) Daret,

1. Enejev tovariš: V.

2. Dares Phrygius Daret Frigijec, v grščini je pisal „o trojanski vojni“; spis je bil polatinjen v 6. ali 7. st. po Kr.: Isid.

dátă

I. -e f

1. datum

2. podatek

II. dăţi f krat
□ o dată enkrat
□ ultima dată zadnjikrat, zadnjič
□ de data aceasta tokrat, de
□ fiecare dată vsakokrat, vsakič

dateljnov pridevnik
1. (o drevesu) ▸ datolya
2. (v kulinariki) ▸ datolyás, datolya
3. (o plodu) ▸ datolya

dáti dar

ne da se mi brati no tengo ganas de leer
dati obračun o dar cuenta de
dati piti komu dar de beber a alg
dati povod za dar motivo (ali pie) para
dati prav komu dar la razón a alg
dati si truda za esforzarse por
dati razumeti dar a entender
mnogo dati na kaj hacer gran caso de a/c
dati si delati obleko hacerse un vestido
kdor hitro da, dvakrat da quien de luego (ali primero), da dos veces
v danih razmerah dadas las (ali en estas) circunstancias

datljev pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ datolya
2. (o drevesu) ▸ datolya
3. (o plodu) ▸ datolya