Franja

casa -ae, f (prim. cassis1, castula)

1. vsaka preprosta stavba, koča, koliba, lesenjača, baraka: Varr., Ci., Lucr., L., V. idr., casa frondea O. zelena lopa, hladnica, piscatoria Petr., pastoralis Amm., casae stramentis tectae C. lesenjače v taboru, aedificare casas H. hišice s kamenčki graditi (otroška igra); preg.: ita fugias, ne praeter casam Ter. beži tako, da ne zdirjaš mimo zavetja (v pogubo).

2. met. podeželsko (vaško) posestvo, kmetija: Cass.

casaquin [kazakɛ̃] masculin (ženski) jopič

donner, sauter, tomber sur le casaquin à quelqu'un (familier) koga pretepsti, premlatiti
ne rien avoir dans le casaquin (populaire) imeti prazen želodec
qu'est-ce qu'il s'est mis dans le casaquin! ta se pa je nabasal (z jedjo)!

cascare v. intr. (pres. casco) pasti, padati; zvrniti, zvračati se:
cascare morto mrtev se zgruditi
cascare morto dalla fame od lakote jemati konec
cascare male nesrečno pasti; pren. slabo naleteti
mi cascano le braccia pren. izgubljam pogum, obupujem
non cascherà il mondo pren. ne bo vsega konec
nemmeno (se) cascasse il mondo sploh ne, pod nobenim pogojem, za nič na svetu
cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov
cascare in un tranello; cascarci pren. biti prevaran
qui casca l'asino! v tem grmu tiči zajec!

case³ [keis] samostalnik
primer, naključje, dogodek; zadeva, vprašanje
medicina bolnik
pravno tožba
slovnica sklon
sleng čudak

a case velika ljubezen
medicina case history anamneza
as the case may be, put the case that kakor se vzame, recimo, da
in the case of v primeru, kar se tiče, glede na, če
in your case na vašem (tvojem) mestu
in any case vsekakor
just in case za vsak primer
to make out the case dokazati resnico
it has no case neutemeljeno je
it is not the case ni tako, zadeva ni takšna
a case in point značilen primer
in no case nikakor ne
to set (the) case domnevati; recimo, da
ameriško to come down to cases preiti na zadevo
to make out a case for oneself sam se uspešno braniti
leading case prejšnji primer, precedens
in that case v tem primeru

caso m

1. slučaj, naključje, pripetljaj:
per caso naključno, slučajno
a caso tjavdan:
rispondere a caso odgovoriti tjavdan
i casi sono due, o accetta o rifiuta možnosti sta, bodisi da sprejme ali zavrne
in caso di v primeru, da
nel peggiore dei casi v najslabšem primeru
non è il caso di prendersela ne gre zameriti
questo fa al nostro caso to nam odgovarja, to nam pride prav
si tratta di un caso non contemplato dalla legge gre za primer, ki ga zakon ne predvideva
caso di coscienza stvar vesti
caso limite skrajni primer
i casi della vita življenjske okoliščine
il caso Dreyfus Dreyfusova afera

2. jezik sklon

caso moški spol primer, slučaj, naključje, pripetljaj; povod; sklon; sporno vprašanje; bolezenski primer

caso de conciencia vprašanje vesti
caso de necesidad sila, potreba
caso que, en caso de que, caso de v primeru da
dado caso que domnevajmo, da
demos caso que vzemimo, da
se da el caso que zgodi se, da
el caso es que stvar je ta, da; namreč
el caso es que no puedo hacerlo pri najboljši volji tega ne morem napraviti
estar en el caso biti na tekočem
hablar al caso stvarno, smotrno govoriti
hacer caso de ozirati se na, zelo ceniti, za važno imeti
hacer caso omiso de ne upoštevati
no hacer al caso ne ustrezati; nič ne deti
no me hace caso nič mu ne smem reči, ne posluša me
¡no le hagas caso! ne verjemi mu! ne poslušaj ga!
¡vamos al caso! k stvari!
de caso pensado namerno
del caso dotičen
en caso necesario (ali de necesidad) v primeru potrebe
dirección en caso necesario zasilen naslov (pri menici)
en ningún caso nikakor, v nobenem primeru
en su caso oziroma
yo en el caso de V. jaz na Vašem mestu
en tal caso v tem primeru
en todo caso v vsakem primeru; vsekakor, na vsak način
para el caso que za primer da
por el mismo caso ravno zato
si es caso mogoče

caspien, ne [kaspjɛ̃, ɛn] adjectif kaspijski

la mer Caspienne Kaspijsko morje

casse [kɑs] féminin

1. razbitje, razbita posoda, črepinje; izguba, škoda; familier neprijetnosti, sitnost; pretep, kraval; argot vlom

2. typographie omara za črke, črkovnik; technique kotanja za staljeno kovino v topilnici

3. botanique kasija

bon pour la casse dober za staro železo
donner la casse à quelqu'un (familier) spoditi koga (iz službe)
mettre une voiture à la casse dati avto med staro železo; prodati ga po teži
payer la casse plačati škodo, posledice
porte ce paquet, et attention à la casse! odnesi ta paket in pazi, da ga ne razbiješ!
je ne réponds pas de la casse (figuré) umijem si roke (v nedolžnosti)

casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
un film à tout casser izreden film
conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
casser aux gages odpustiti (iz službe)
casser de son grade degradirati
se casser la jambe zlomiti si nogo
casser le morceau (figuré) priznati
casser le morale demoralizirati
se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
casser sa pipe (familier) umreti
casser les prix nenadoma znižati cene
son ressort est cassé on nima nobene volje več
casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
se casser la tête beliti si glavo
se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec

Cassius 3 Kasij(ev), ime sprva patricijskega, pozneje plebejskega rim. rodu z rodbinami Longinov, Viscelinov idr. Poseb.

1. Spurius Cassius Viscellīnus Spurij Kasij Viscelin, konz. l. 502 in 493; l.486 je kot v tretje konz. sprožil prvo lex agraria in bil zaradi agitacije za ta zakonski predlog obsojen in pahnjen s Tarpejske pečine: Ci., L., Val. Max., Plin.

2. L. Cass. Longīnus Lucij Kasij Longin, pretor l. 111, padel l. 107 kot konz. v vojni s Tigurinci: C., S., T.

3. L. Cass. Long. Ravilla Lucij Kasij Longin Ravila, kot tr. pl. l.137 je uveljavil zakon (lex tabellaria Cassia), po katerem naj bi sodniki glasovali s tablicami: Ci., Val. Max., Vell., Amm.; pl. apel. Cassii = strogi, toda resnicoljubni sodniki: Amm. (gl. v nadalj. pri Cassiānus b).

4. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, konz. l. 171, Makedonci so ga obtožili izsiljevanja (repetundarum): L., Gell.

5. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, pri Karah kvestor pod Krasom, l. 49 se je pridružil Pompeju, po bitki pri Farzalu pa Cezarju, katerega sta z Brutom 15. III. l. 44 umorila. Po porazu pri Filipih se je nasadil na lastni meč: Ci. ep., Vell., Suet., Fl.

6. njegov brat L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, kot tr. pl. l. 44 je nastopil proti Antoniju, ki ga je zaradi tega izključil iz senata: C.

7. Q. Cass. Long. Kvint Kasij Longin, kot tr. pl. l. 49 je dosegel, da se je v senatu bralo Cezarjevo pismo: C.

8. L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, pretor l. 66; l. 64 se je s Ciceronom zaman potegoval za konzulstvo, nato pa se je pridružil Katilini in se v njegovem imenu pogajal z Galci: Ci., S.

9. Cass. Parmensis Kasij iz Parme, eden od Cezarjevih morilcev; l. 31 se je bojeval pri Akciju pod Antonijem, po bitki pa je bil na Oktavijanovo povelje usmrčen, ker ga je bil razžalil: Ci. ep., H. (ki ga ceni kot pesnika), Vell.

10. Cass. Etruscus (Kasij Etruščan), pesnik, ki ga omenja tudi Horacij, a ga ne ceni preveč.

11. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, prefekt v Siriji za Klavdija l. 50 po Kr.; sloviti pravnik. Neron ga je pregnal na Sardinijo, Vespazijan pa ga je poklical nazaj: T., Plin. iun., Suet., Dig.; prim. Iuv. (X, 16).

12. T. Cass. Sevērus Tit Kasij Sever, govornik in pesnik v Avgustovem in Tiberijevem času: Sen. rh., Plin., Q., T., Suet. — Od tod adj. Cassiānus 3 Kasijev,
a) = Lucija Kasija, gl. pod 2.: bellum Cassianum C.
b) = Lucija Kasija, gl. pod 3.: Cassianum illud Ci. tisti Kasijev izrek, Cassianus iudex Ci. strog sodnik (kakršen je bil) Kasij (ki je bil kot cenzor l. 125 tako strog, a resnicoljuben in moder hkrati, da je prišlo njegovo ime v pregovor), tako tudi pl. Cassiani iudices Ci.
c) = Gaja Kasija, gl. pod 5.: Cassianae partes Vell. Kasijeva stranka, Kasijevi pristaši, kasijevci.
č) = Gaja Kasija, gl. pod 11.: Cassiana schola Plin. iun. Kasijevi nasledniki; subst. Cassiānī -ōrum, m kasijevci, Kasijevi privrženci: Dig.

cassus 3, adv. -ē (sor. s careō iz caseō)

1. prazen: c. glans Pl. ali nux Pl., H. piškav, c. canna O. jalova trstika, c. granum Plin., anulus c. Fabius Pictor ap. Gell. brez kamna; subst. cassum -ī, n prazno, praznina: Tert.

2. prazen = brez česa, prost česa, pogrešajoč; z abl.: virgo dote cassa Pl., aër lumine c., corpus anima ali lumine c. Lucr., sanguine cassa (cochlea) Poeta ap. Ci. brez krvi, nunc cassum lumine lugent V. brez svetlobe = mrtvega, lumine cassi Stat. ali aethere cassi V.; z ab le: (elementum) ab omnibus cassum Ap.; (redko) z gen.: non cassum luminis ensem Ci. (Arat.) ali luna c. fulgoris Ap. brez leska.

3. pren. prazen, ničev, puhel, brezuspešen: Pl., Lucr. idr., id illi cassum et inani vocis sono decoratum esse dicunt Ci., c. fertilitas O., c. vota V., ne casse (ali incassum) tempus tereretur L. brezuspešno. Večinoma kot subst. cassum -ī, n praznina, ničevost: quid cassum times? Sen. tr.; v prozi le v zvezi in cassum (incassum) v prazen nič = brez uspeha, brezuspešno, zaman, zastonj: Pl., S. idr., semina rerum... in cassum frustraque coacta Lucr. vse zastonj, in cassum iactare tela L., in cassum missae preces L., ignis incassum furit V., longosque ciebat incassum fletus V., tot incassum fusos patiere labores V., bona libertatis in cassum disserere T.; tudi samo cassum: Tert.; v pl. cassa -ōrum, n prazne, ničeve stvari: non... cassa memoro Pl.

castillan, ne [kastijɑ̃, an] adjectif kastiljski; masculin kastiljanščina

cāsus -ūs, m (cadere)

1. pad, padec, padanje, razpad, podor: huius (Epaminondae) casu aliquantum retardati sunt Boeotii N., concidit... at non tardatus casu... V., gravi casu concidere Ph., ad casum dari Acc. ap. Ci. prevrniti se, celsae graviore casu decidunt turres H., c. nivis L. padanje snega, sneženje, fulminum, vehiculi Plin., lapidum Plin. iun.; pren.: ex nostro casu hanc vitae viam pertimescere Ci. zaradi... političnega propada, multas vias adulescentiae lubricas ostendit (natura), quibus illa... ingredi sine casu aliquo ac prolapsione vix posset Ci. ne da bi (moralno) padla; occ. gram. (prevedeno iz stoiškega poimenovanja πτώσις) sklon: casuum series Varr., verba et casibus et temporibus et genere et numero conservare Ci., similium verborum conversa et inmutata casibus... notatio Ci., casum mutare Q. sklanjati, casus rectus Varr., Ci., Q., Gell. ali c. patricius Varr. ali c. nominationis Q. imenovalnik, nominativ, genitivus c. Q., Suet. ali c. interrogandi Nigidius ap. Gell. rodilnik, genitiv (genetiv), c. dandi Varr., Nigidius ap. Gell. ali c. dativus Q. dajalnik, dativ, c. accusandi Varr. ali c. accusativus Q. tožilnik, akuzativ, c. vocandi Varr. ali c. vocativus Gell. zvalnik, vokativ, c. sextus Varr. ali c. Latinus Varr. fr. ali c. ablativus Q. ločilnik, ablativ, casus obliqui Varr., Sen. ph., Q. ali c. conversi Ci. odvisni skloni, non omne nomen casus sex recipit Sen. ph.

2. pren.
a) pad, propad, pogin, poguba, pogibel, konec: c. urbis Troianae V., civitatium Iust., sub casum hiemis V. pod konec zime; o osebah pogin = smrt (poseb. nasilna): Saturnini atque Gracchorum casūs C., c. Bomilcaris S., insontis amici (po drugih: Amyci) V., suus quemque casus absumit L.; C. Lucique casu non adeo fractus Suet., casum mariti quiritans Ap.; occ. propadanje, propad, onemoglost: c. rei publicae, civitatis S., quam gravis casus in servitium ex regno foret C., c. virium Cael.
b) slučaj, naključje, prigoda, primerljaj, pripetljaj, nastop: H. idr., c. infestus, calamitosus Ci. nesreča, ad hanc hominis bonitatem mirabiles accessere casus N., casus secundi et adversi N., c. durus, acerbus, iniquus V. nezgoda, casus varii V., L. razni pripetljaji, dobri in slabi dogodki, novi casus temporum Ci. novi dogodki, ki jih prinaša čas, quarum rerum casus erat extimescendus C. bilo se je bati, da nastopijo take zoprnosti, durae mortis casus V. nastop, aetas illa multo plures quam nostra casus mortis habet Ci. mnogo več možnosti, da nastopi smrt, casus gravissimi Cels. zelo nevarne bolezni; pogosto abl. casū slučajno, po naključju: H., O., Sen. ph., non consulto, sed casu Ci., sive casu sive consilio deorum C., tum casu apud Domitium cenabat Ci., nescio quo casu Ci., N. po ne vem kakem naključju, necessitate an casu Q.; prilika, priložnost z objektnim gen. (v sl.: na kaj, za kaj ali z infinitivom): c. navigandi C., praeclari facinoris L. za prelepo dejanje, casum victoriae invenire S., c. invadendae Armeniae T.; occ. vsakršen neugoden dogodek, nezgoda, nesreča: meum casum luctumque doluerunt Ci., in quo casu adflictus iacet Ci., sed si tantus amor casūs cognoscere nostros V., forte tulit casus, ut... L. nesreča je hotela, da..., loci casūs O., multi fortuitis casibus interciderunt T.

Opomba: Kontr. dat. sg. cāsū: C., N.

catapulta -ae, f (iz gr. καταπέλτης) strelni stroj, s katerim so streljali (metali) bruna, kamenje, kopja, puščice idr., metalnica, katapult(a): Vitr., Veg. idr., ne saxa ex catapultis latericium discuterent C., catapultis ballistisque per omnia tabulata dispositis L.; met. metalna strela, metalo: Pl. — Od tod adj. catapultārius 3 katapulten, iz katapulta (izstreljen): pilum Pl.

catar pokusiti, poskusiti; preiskati; opazovati; misliti na, skrbeti za; poiskati; premisliti, meniti, misliti

no catar mendrugo nobenega grižljaja ne zaužiti
¡cata! ¡cátala! glej! glej no!
cuando menos se cata uno prej kot si kdo misli; ko se človek najmanj nadeja
cátete ahí que... glej! nenadoma ...

catch^*1 [kæč]

1. prehodni glagol
ujeti, zgrabiti, uloviti; zasačiti; dohiteti; očarati (at, in pri)
presenetiti; zamrzniti

2. neprehodni glagol
prijemati, zgrabiti; zatakniti se; vneti se (ogenj)

to catch s.o. bending zasačiti koga
to catch s.o. a blow udariti koga
to catch one's breath zadrževati dih
to catch one's foot spotakniti se
to catch (a) cold prehladiti se
to catch a crab pregloboko z vesli udariti
to catch fire vžgati se
to catch a glimpse of s.o. bežno koga zagledati
to catch the idea (ali point) razumeti, doumeti, zapopasti misel
to catch hold of s.th. polastiti se česa, prijeti kaj
to catch it biti kaznovan
catch me! nikakor ne! še na misel mi ne pride
to catch s.o. napping zasačiti koga, ko ne opravlja svojega dela
to catch the Speaker's eye dobiti besedo (v parlamentu)
to catch a Tartar izkupiti jo
sleng you will catch it! ti bom že pokazal!

cátedra ženski spol kateder; stolica, učiteljsko mesto na visoki šoli, profesura; predavalnica

cátedra libre privatna docentura; lektorat
hacer oposiciones a una cátedra potegovati se za učno mesto
pasear la cátedra predavati prazni predavalnici
poder poner cátedra mojstrsko obvladati kako znanost ali umetnost
poner cátedra šolniško govoriti
ex cátedra zviška, ex cathedra
hoy no tiene cátedra danes ne predava (profesor)

cathedrārius 3 (cathedra)

1. naslanjaški: subsellia Paul. (Dig.), servi Sid. nosači stolov.

2. ki se tiče učiteljske stolice, učiteljski, katedrski: oratores Sid. govorniki učitelji (ki ne nastopajo javno), philosophi Sen. ph. katedrski (neizobraženi, neuki) filozofi.

Catherine [katrin] féminin Katarina

coiffer sainte Catherine pri 25 letih še ne imeti moža, obsedeti

católico katoliški; pravoveren; pravi, zdrav, dobre volje; normalen

no estar muy católico ne se dobro počutiti
católico m katolik, pravovernik