Franja

finimondo m

1. konec sveta

2. pren. sodni dan, kraval, kolobocija, zmešnjava:
le sue dichiarazioni scatenarono il finimondo ob njegovih besedah je nastal pravi sodni dan

finire

A) v. tr. (pres. finisco)

1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok

2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

5. poravnati:
finire una lite poravnati spor

6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

B) v. intr.

1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik

3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?

5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu

fínski finlandais, finnois

Finski zaliv le Golfe de Finlande

finta f

1. hlimba, hlinjenje, pretvarjanje, hinavščina:
le sue gentilezze sono una finta njegova ljubeznivost je samo pretvarjanje
far finta delati se, hliniti
far finta di niente delati se, kot da ni nič

2. šport finta

fion [fjɔ̃] masculin, populaire dovršitev, zadnje obrušenje

donner le coup de fion à quelque chose dokončno kaj izdelati

fiorire v. intr. (pres. fiorisco)

1. cveteti, biti v cvetju:
il giardino fiorisce vrt je v cvetju

2. pren. cveteti, uspevati:
nell'Italia rinascimentale fiorirono le arti e i commerci v renesančni Italiji sta cveteli umetnost in trgovina

3. pren. zasloveti:
Dante fiorì alla fine del Medioevo Dante je zaslovel ob koncu srednjega veka

4. plesneti, oksidirati:
il vino fiorisce vino ima kan
il rame fiorisce baker oksidira
i muri fioriscono zidovi plesnijo

firma f

1. podpis:
apporre, mettere la firma podpisati
firma chiara, illeggibile čitljiv, nečitljiv podpis
firma per esteso podpis s polnim imenom
raccogliere le firme zbirati podpise
registro delle firme knjiga obiskovalcev
far onore alla propria firma spoštovati sprejete obveznosti
ci metterei la firma! pog. to bi pa rad videl!, srečen bi bil!

2. veliko, ugledno ime:
essere una grande firma biti veliko, priznano ime

3. podpisovanje

4. pooblastilo:
avere la firma per qcn. biti podpisnik za koga

5. pren. potrdilo; pristanek:
per partire aspettiamo la vostra firma čakamo na vaš pristanek za odhod

6. redko podjetje

fissure [fisür] féminin reža, špranja, (raz)poka, razpoklina (v koži); figuré šibka točka, razpoka

fissure dans le mur razpoka v zidu

fissurer [-re] verbe transitif napraviti razpoke (quelque chose v čem), (raz)cepiti

se fissurer dobiti razpoke
le sol se fissure zemlja dobiva razpoke

fixe [fiks] adjectif nepremičen, trdno stoječ, stacionaren; pritrjen; določen; stalen, nespremenljiv; nezgorljiv; masculin stalna plača

barre féminin fixe telovadni drog
étoile féminin fixe zvezda stalnica
idée féminin fixe fiksna ideja
prix masculin fixe stalna cena
fixe! (militaire) mirno!
les fixes nepremičnice
à l'heure fixe ob določeni uri
jour masculin fixe določen, stalen dan (npr. za sestanek ipd.)
le baromètre est au beau fixe barometer kaže stalno lepo
avoir un domicile fixe imeti stalno bivališče
avoir le regard fixe strmeti v prazno

flacceō -ēre (—) (—) (flaccus) biti vel, ohlapen, medel, mlahav: aures … flaccentes Lact.; metaf.: sceptra iam flaccent Acc. ap. Non. iam flaccet fortitudo Afr. fr., upada, sin flaccebunt condiciones Enn. fr. Messala flaccet Ci. ep. se le še mlahavo poganja (za častno službo), flaccet oratio Ap.

flagellare v. tr. (pres. flagēllo)

1. bičati, šibati (tudi pren.):
la tempesta flagellava i campi vihar je bičal polja

2. bičati, preganjati:
flagellare le menzogne pren. bičati laži

flambard, -art [flɑ̃bar] masculin kuhinjski premog; majhen ribiški čoln; čolnar; figuré veseljak, bahač

faire le flambard bahati se

flambeau [flɑ̃bo] masculin bakla, plamenica; sveča; svečnik; figuré luč, dika

flambeau du jour sonce
course féminin aux flambeaux tek z baklami
marche féminin, retraite féminin aux flambeaux baklada
flambeau de la science dika, luč znanosti
se passer, se transmettre le flambeau (figuré) nadaljevati s tradicijo kake stvari

flammi-fer -fera -ferum (flamma in ferre) le pesn. = plamenonosen, plameneč, goreč, žareč, ognjen: vis Enn. ap. Ci., crinis (stellae), pinus, aspergo O., flammiferi hinnitus O. ki bruha ogenj, calor Petr., aestus Sen. tr., nox Lucan., Olympus, tauri Val. Fl., currus (Solis) Sil.; metaf. ognjevit, isker: mens, pennae (Cupidinis) Sil.

flammō -āre -āvī -ātum (flamma)

I. intr. (le v pt. pr.) plamteti, plameneti, goreti: fenum flammans, Pr. flamantia lumina V. bliskajoče se oči. —

II. trans.

1. vneti, vžgati, sežgati, zažgati: fax nubila flammans Val. Fl.; v pass.: flammatus Iuppiter igni Ci. poet. plameneč od ognja, quaecumque igni flammata cremantur Lucr., flammatus Phaëthon Cat. sežgani, ut interirent crucibus affixi aut flammandi T. za sežig pripravljeni, ignes illi immortalis dei vivacitate flammantur Ap. gorijo.

2. metaf.
a) vneti koga za kaj, razvneti, razjeziti, razsrditi: iuvenem facta ad Mavortia flammat Sil., donis vulgum laudumque cupidine flammat Sil., omnis exercitūs flammaverat adrogantia … militum T.; v pass.: flammato corde V., flammatus amore Val. Fl. od ljubezni vnet.
b) occ. razplameniti = pordečiti: flammata pudore iuventus Val. Fl. rdeča, flammata toga Mart. kot ogenj rdeča, illius roseo flammatur purpura vultu Stat. na njenem rožnatem licu vzplameni rdečica, rožnato lice ji zardi.

flámski flamand

flamski jezik le flamand

flanc [flɑ̃] masculin bok, stran; figuré, poétique naročje

flanc à flanc bok ob boku
se battre les flancs zelo se truditi, se napenjati
être sur le flanc (familier) biti ves izčrpan, biti v postelji, biti bolan
mettre quelqu'un sur le flanc (familier) koga utruditi do izčrpanosti
prêter le flanc odkriti svojo slabo, šibko stran, izpostaviti se, dati povod
prêter le flanc à la critique izpostaviti se kritiki, dati povod za kritiziranje (zaradi svojega vedenja)
tirer au flanc (familier) delati se bolnega, militaire zabušavati, odtegniti se obveznosti

flancher [flɑ̃še] verbe intransitif umakniti se, popustiti, odnehati, ustrašiti se

le cœur a flanché srce je nehalo delovati, je odpovedalo

flatter [flate] verbe transitif božati, ljubkovati; dobrikati se (quelqu'un komu), laskati (se); olepša(va)ti; prijati, biti všeč

flatter un animal božati žival
ce portrait le flatte ta portret ga dela lepšega, kot je v resnici
ce vert flatte mes yeux ta zelena barva prija mojim očem
se flatter de quelque chose domišljati si na kaj, bahati se, delati si upe, računati (de quelque chose s čim)
se flatter d'illusions vdajati se iluzijam