Franja

dobesedno prislov
1. (kot je bilo zapisano ali izrečeno) ▸ szó szerintZaradi pomembnosti bomo v nadaljevanju dobesedno navedli vsebino dokumenta. ▸ A súlya miatt a dokumentum tartalmát az alábbiakban szó szerint közöljük.

2. (o interpretaciji pomena) ▸ szó szerint, szóról-szóraČe izraz dobesedno prevedemo iz angleščine, lahko topinamburju rečemo tudi ‘jeruzalemske artičoke’. ▸ Az angolból szó szerint lefordítva a csicsókát „jeruzsálemi articsókának” is nevezhetjük.

3. izraža poudarek (o trditvi) ▸ szó szerint
Močan motor se izjemno dobro vrti in voznika dobesedno prisili k agresivni vožnji. ▸ Az erőteljes motor kivételesen jól pörög, és szó szerint agresszív vezetésre kényszeríti a sofőrt.
Toda na drugi strani imamo vsaj še šest klubov, ki trenutno dobesedno životarijo. ▸ Másrészt azonban legalább hat olyan klubunk van, amely jelenleg szó szerint tengődik.

doblar podvojiti (se), (skupaj) zganiti; ukriviti, upogniti, prepogniti; zvoniti (za umrlega); stran kreniti

doblar la cabeza skloniti glavo; umreti
doblar la cerviz ukloniti tilnik, ukloniti se
doblar la esquina zaviti okoli vogala, proč steči
doblar a palos pretepsti
le doblo la edad sem še enkrat toliko star kot on
doblar (a) otra calle v drugo ulico zaviti
doblarse ukloniti se sili
antes doblar que quebrar rajši se ukloniti kot se zlomiti

dobrovoljec samostalnik
1. nekdaj, zlasti v vojaškem kontekstu (prostovoljec) ▸ önkéntes
Kot začasni poročnik konjeniških dobrovoljcev je spet prostovoljno odpotoval na jug. ▸ A lovas önkéntesek ideiglenes hadnagya ismét önként utazott el délre.

2. (o razpoloženju) ▸ életvidám, derűs

dobršen pridevnik
(precejšen; zajeten) ▸ jókora, jó, tetemes, jelentősMed študijem je prepotovala dobršen kos sveta, saj je delala kot stevardesa. ▸ A tanulmányai alatt légiutas-kísérőként dolgozva a világ jó részét beutazta. Dobršen del enoletne pustolovščine sta preživela na novozelandskih kmetijah. ▸ Egyéves kalandjuk jó részét új-zélandi farmokon töltötték.
K sreči imam tajnico, ki mi odvzame dobršen del administrativnih bremen. ▸ Szerencsére van egy titkárnőm, aki leveszi rólam az adminisztratív terhek tetemes részét.
Zato bo letošnje posvetovanje v dobršni meri posvečeno uveljavljanju novega zakona. ▸ Ezért az idei konzultáció nagymértékben az új törvény végrehajtására összpontosít majd.

doceō -ēre, docuī, doctum

1. učiti, poučiti (s)poročati, naučiti, razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), (po)kazati, dokaz(ov)ati, povedati, naznaniti (naznanjati), (s)poročati komu kaj; abs.: studium discendi et docendi Ci., cum doceo et explano Ci., qui cogeretur docere, antequam ipse didicisset Ci., fas est ab hoste doceri O. učiti se, ut docebimus Plin., homines dum docent, discunt Sen. ph., ut docui (kot vrinek) Lact.; z acc. personae: d. iuventutem Ci., posteros Q., te tua fata docebunt V.; z acc. rei: d. omnia Ter., ius civile Ci., testudines, quas iidem captivi docuerant C., nec eventus modo hoc docet L., hoc ipsum littera prisca docet O.; z acc. personae in rei: d. aliquem artes, litteras Ci., quis eum musicam docuerit N., quod me docuit usus Plin. iun.; v pass. se acc. rei ne spremeni: haec (acc.) ab his docebantur C. to so jih ti učili, doctus militiam S. fr., doctus iter melius H., pauca docendus eris O., docetur blanditias Sen. rh.; nam. acc. rei skloni s praep.: quis enim de isto genere non docuit? Ci., mori maluit quam de his rebus Sullam doceri Ci., praemittit, qui de suo adventu doceant C., quod (kar) de lacu Albano docuisset L., ad quam (legem) non docti, sed facti … sumus Ci.; z abl., odvisnim večinoma od kakega izpuščenega glagola v inf.: eum docere fidibus (sc. canere) Ci. na strune brenkati, equo armisque (sc. uti) L. jezditi in uporabljati orožje, optimis disciplinis doceri Ap.; z adv.: docere eum Latine (sc. loqui) Ci.; z inf.: contemnere volnus consuetudo docet Ci., d. rapere Sabinas Pr., resonare doces Amaryllida silvas V.; z ACI: doceat eum virum bonum esse Ci., nunc te docent Gaviam civem Romanum fuisse Ci., Drappes, quem captum esse a Caninio docui Hirt.; pass. z NCI: pueri aequitatem defendere docentur Ci., citharizare doctus est a Dionysio N., at illa multo optuma rei publicae doctus sum, hostem ferire, … S., miscere coetus histrionali studio doctus T.; z odvisnim vprašanjem: ut doceant eum, qui vir Roscius fuerit Ci., nunc, qua ratione quod instat expedias, paucis docebo V., ipse docet, quid agam O.

2. occ.
a) (v gledališču) igralce dramsko igro igrati učiti, naučiti, dramsko igro prikazovati dati (gr. δρᾶμα διδάσκειν): Gell. (XVII, 21, 42), cum Orestem fabulam doceret Euripides Ci., hic Livius primus fabulam … docuit Ci., qui docuere togatas H., (Claudius) ad fratris memoriam … comoediam quoque Graecam … docuit Suet.
b) drž.pr. (sodnika, oblast) o čem poučiti, obvestiti, poročati jim o čem: d. iudices de eius iniuriis Ci., aliquem de causa Ci., d. causam Ci. razložiti, razvijati, qui (legati) senatum docerent de caede fratris S.
c) (kot učitelj) učiti, poučevati, učiteljevati, predavati: d. pueros, adulescentes, adulescentulos Ci., te tantā mercede nihil sapere docuit Ci., in Bithynia oratorias litteras d. Lact. predavati o govorništvu; abs.: Tyrannio docet apud me Ci. ep. predava, homo minus aptus ad docendum Ci., d. Romae Sen. rh., Suet., peregre, Latine Suet. — Adj. pt. pf. doctus 3, adv. -ē

1. dobro izšolan, naučen, izučen, v znanosti izobražen, učen, izveden v čem, vešč česa, čemu ali v čem
a) še bolj participialno: doctā prece blandus H. z naučeno prošnjo, d. puella Tib. ki zna peti in se spozna na pesništvo, puella Musā Sapphicā doctior Cat.; z acc. rei: dulces docta modos H. ki se je naučila.
b) čisto adjektivno: homo doctus et sapiens, Plato vir totius Graeciae facile doctissimus Ci., docta civitas Ci. (o Sirakuzah), doctissimi homines Ci.; z abl. instrumenti: et Graecis litteris et Latinis doctus Ci. učen v … , Graecis doctior Eutr.; z gen.: doctissima fandi V. zelo izurjena v govorjenju, d. iuris civilis Gell., grammaticae Prisc., utriusque linguae doctissimus Aug.; s praep.: in (pri) parum fausto carmine docta O., carmine ab omni ad delinquendum doctior esse potest O. — Subst. doctus -ī, m (v znanosti) izobražen mož, izobraženec, učen mož, učenjak: Sen. ph., Q.; klas. le v pl.: quae omnes docti atque sapientes summa bona esse dixerunt Ci., scribimus indocti doctique poëmata passim H. naj smo se tega učili ali ne; tako tudi superl. doctissimi Ci. najbolj učeni možje, največji učenjaki. — Enalaga: doctissimae voces Pythagoreorum, doctissimi sermones Ci., doctissimus sermo Plin. iun., carmina docta Tib., docta lingua O. zgovoren, ars O. vešča, d. artes Aus. znanosti, labor Ph., d. libelli Mart. učene, doctissimi libri Q. — Adv. doctē, komp. doctius, superl. doctissimē: docte et sapienter dicere Pl., docte perdoctus Pl. dobro naučen, docte et delicate Poeta ap. Ci., luctamur doctius H. bolj učeno, litteris Graecis atque Latinis iuxta atque doctissime eruditus S.

2. met. izurjen, spreten; pri Kom. tudi = pameten, premeten, zvit: nostri, usu docti (pt.), haec reperiebant remedia C., doctus aetate et usu L., doctae sorores (sc. Musae) O. izurjene v svoji umetnosti, d. manus O., d. falx Pr.; z inf.: doctus sagittas tendere H. izurjen v napenjanju loka, docta psallere Chia H. spretna citrarka; numquam accedo, quin abs te abscedam doctior Ter., doctus ad malitiam Ter., nimis doctus ille est ad maleficiendum, dolus doctus, docte atque astu, docte fallere Pl.

dōcile agg.

1. poslušen, ubogljiv, krotek:
essere docile come un agnello biti krotek kot jagnje

2. voljan, lahko upravljiv, gibek; dojemljiv:
intelligenza docile dojemljiv um

docilis -e (docēre)

1. kdor se da poučiti, naučljiv, doumljiv, dovzeten za pouk: Pl., Varr., attentus iudex et docilis Ci., iudex docilior et attentior Q., d. belua Ci., d. ad hanc disciplinam Ci., docile equorum genus L.; z abl. instrumenti: habebant … luscinias Graeco ac Latino sermone dociles Plin., dociles imitandis turpibus ac pravis omnes sumus Iuv.; pesn. z gen.: docilis (= doctus) modorum H., pravi d. Romana iuventus H., d. freni Sil.; z inf.: fingit equum … docilem … magister ire viam, quā monstret eques H., docilis Sullam sceleris vicisse magistrum Lucan., docilis accedere mensis Sil.; z dat. personae: docilis tibi, d. deo Aug.; pren. (o stvareh): d. capilli O. voljni, chrysocolla Plin. lahko obdelovalen, docilis … pascere rumorem vulgi pavor Sil. ki rad širi.

2. lahko doumljiv, lahko umeven: dociles usus Pr., d. sermo Cael. — Kot nom. propr. Docilis -is, m Docilis, neki gladiator: H.

dodátek addition; supplement; extra; appendix; rider; (oporoki) codicil; (pogodbi) clause; (primes) alloy, mixture

dodátek plači bonus, allowance
kot dodátek in addition to
dodátek za nevarno delo danger money

dodirívati -dìrujēm
I. dočikati (se): dodirivati škakljiv slučaj; čini nam se kao da nebo dodiruje zemlju kot da se nebo dotika zemlje
II. dodirivati se dotikati se: kuće se dodiruju

Dōdōna -ae, f (Δωδώνη) Dodona, epirsko mesto s prastarim Zevsovim preročiščem v svetem hrastovem gaju: Ci., V., O. idr.; met.
a) dodonski sveti hrastov gaj: victum Dodona negaret V.
b) dodonsko svečeništvo: Dodonam adortus est N. — Od tod

I. adj.

1. Dōdōnaeus 3 (Δωδωναῖος) dodonski: oraculum, Iuppiter Ci., quercus de semine Dodonaeo O.; occ. (pesn.) epirski: lebetes V., agmina Ci.

2. Dōdōnius 3, pesn. soobl. = Dōdōnaeus 3: quercus Cl.

3. Dōdōnis -idis, acc. -ida, f (Δωδωνίς) dodonska: terra O., Dodoni (voc.) Thyone O., quercus Val. Fl., Nymphae Hyg. Hijade kot Jupitrove vzgojiteljice.

— II. subst. Dōdōnigena -ae, m (Dōdōna in genere = gignere) Dodonec, preb. Dodone; pesn. apel. = ob želodu živeči: populi Sid.

dōdrāns -antis, m (iz *dēquadrāns, torej za četrtino manj od celote) tri četrtine ali devet dvanajstin: aedificii reliquus d. Ci. ep., moriens testamento adoptavit eum heredemque fecit ex dodrante N. in mu je volil tri četrtine svojega imetja, prim.: (Caesar) Gaium Octavium ex dodrante (instituit heredem) Suet.; solvere dodrantem Mart. tri četrtine svojega dolga; poseb.
a) (kot ploščinska mera) tri četrtine orala: Col. idr., bina in Latino iugera, ita ut dodrantem ex Privernati conplerent L.
b) (kot dolžinska mera) tri četrtine čevlja, devet palcev: (crassitudines graduum) tenuiores dodrante Vitr., quinque pedes et dodrans Suet.
c) (kot časovna mera) tri četrt(ine) ure: dodrantes horarum Plin., dodrantes semunciae Plin. 47,5 minute.

doga -ae, f (gr. δοχή) posoda, najbrž kot merica: Vop.

dōge m hist. dož:
stare come un doge pren. živeti kot paša

dogodíti se suceder, ocurrir, pasar; acontecer; acaecer

naj se dogodi, kar hoče pase lo que pase; ocurra lo que ocurra
kot da se ni bilo nič dogodilo como si no hubiera pasado nada
dogodila se mu je krivica se le ha hecho una injusticia
nič se mu ne bo dogodilo no le pasará nada

dogovoríti se to agree (o on, about); to arrange (s kom o čem with someone about something); to make an arrangement (s kom with someone); to settle (o čem something); to appoint

ob dogovorjenem času at the appointed time
kot dogovorjeno as per agreement
dogovoríti se vnaprej za kaj to preconcert something

dogovorjen [ê] (-a, -o) vereinbart; ausgemacht
biti dogovorjen perfekt sein
vnaprej dogovorjena zadeva eine abgekartete Sache
dogovorjeni čas der Termin
(za fotografiranje Fototermin)
kot je bilo dogovorjeno vereinbarungsgemäß, absprachegemäß, vereinbartermaßen

dohódek ingresos m pl ; utilidades f pl

(državni) dohodek ingresos m pl fiscales, rentas f pl públicas
dohodki iz dela, kapitala rentas f pl de trabajo, de capital
čisti dohodek ingresos m pl netos
stalni (mesečni) dohodki ingresos fijos (mensuales)
davčna prijava dohodkov declaración f de ingresos (a efectos tributarios)
dohodki so večji kot izdatki los ingresos son superiores a los gastos

dóhtar (-ja) | -ica (-e) m, f pog.

1. dottore, dottoressa

2. avvocato:
govoriti kot strgan dohtar parlare come un libro stampato

dokaz moški spol (-a …) der Beweis (tudi pravo)
dokaz prisotnosti neke snovi, istovetnosti, očetovstva itd.: der Nachweis
(izkaz) der Erweis; (potrditev) die Bezeugung
dokaz krivde pravo die Überführung
kot dokaz als Beweis
-beweis (z alibijem Alibibeweis, pristnosti Echtheitsbeweis, krivde Schuldbeweis, ljubezni Liebesbeweis, nedolžnosti Unschuldsbeweis, prijateljstva Freundschaftsbeweis, resnice Wahrheitsbeweis, za bivanje Božje Gottesbeweis, z izvedencem Sachverständigenbeweis, nasprotni Gegenbeweis); -nachweis (alkohola Alkoholnachweis, istovetnosti Identitätsnachweis, očetovstva Vaterschaftsnachweis, vročitve Zustellnachweis, sledov Spurennachweis)
predložiti dokaz den Beweis antreten
izvajati dokaze Beweise führen
izvajalec dokazov der Beweisführer
teža dokazov Last der Beweise
zaradi pomanjkanja dokazov pravo aus Mangel an Beweisen

dokáz proof; (a piece of) evidence; demonstration; token

nasproten dokáz (protidokaz) proof to the contrary
zgovoren dokáz eloquent proof
živ dokáz living proof
jasen, nedvoumen dokáz positive proof
v dokáz in proof of; as evidence of
prepričljiv dokáz conclusive evidence
dokáz na podlagi dokumentov documentary evidence
kot dokáz (znak) najinega prijateljstva as a token of our friendship
dokázi niso zadostni the proofs are not sufficient
(do)prinesti dokáz o čem to bear witness to something
navesti nepobiten dokáz to clinch an argument
nuditi dokáze to prove, to adduce proofs
veljati kot dokáz pravo to be valid evidence
zaradi pomanjkanja dokázov for lack of evidence
oprostiti koga zaradi pomanjkljivih dokázov to give someone the benefit of the doubt